Sepedi

Olwethu, wa okothopase, o be a iketlile ka fase ga ntlhana ya leswika ka gare ga bodiba kgauswi le lebopo. O be a tšhogile. Ga sa nka a ba kgole ka tsela ye le bodiba bja gagwe bja mehlašaneng ya ka lewatleng. Ka mehla o be a ikwa a ...

Mesong ye letšatši le be le phadima kudu ge Lulu a dutše godimo ga kalana ya bjang lepatlelong la dipapadi la sekolong sa bona. Lehono ke letšatši la dipapadi Sekolong sa Phoraemari sa Dikhunkhwane. Lulu o thabile kudu. O kgatha tema papading ...

Palesa le Kerry e bile bagwera ba bagolo go tloga ba sa na le mengwaga e meraro. Ga gabo bona e be e le kgauswi le kgauswi, e bile bommago bona le bona e be e le bagwera. Ba be ba šiana ka kgwedi gomme ba godišitšwe bjalo ka bana ba motho. Ba be ...

Bošegong bjo bongwe bja go fiša, lephene le ila la sepela ka go nanya go phatša tafola ya ka khitšhing. Le ile la ja marathana a borotho ao a šiilwego ke batho ba lapeng leo, bao ba bego ba šetše ba robetše mepeteng ya bona. Ke moka lephene ...

Nare yo Monyenyane o tsogile ka lehlakoreng le le fošagetšego la bjang mesong yeo. Ga se a robala gabotse bošegong bja go feta. Bošego ka moka, o kwele medumo ya go tšhoša kudu dithokgweng. Mathomong, medumo yeo e be e le kgole, eupša ya ...

Kgalekgaleng go be go na le mošemanyana yo a bitšwago Tshego. O be a rata go tseba dilo e bile a na le go selekanyana. Tshego o be a rata go tseba ka mafelo a maswa. O be a botšiša dipotšišo ka selo se sengwe le se sengwe. “Mma, naa ...

Nakong e nngwe, lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka le be le dula ka ntlong e tee le lapa le katse ya bona. Lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka, go swana le ba gabo lona ka moka, le be le rata go ja. Maphene ga go hlokagale ...

Ka letšatši le lengwe, kgalekgale, Tau e ile ya kgethwa gore e be kgoši ya lešoka. Letšatšing leo, Pitsi e ile ya kgoboketša diphoofolo ka moka gomme ya re, “A re direng moletlo wa go lebogiša kgoši ya rena e mpsha.” “Yeo ke kgopolo e ...

Lehono ke letšatši la mathomo la maikhutšo a dikolo! Gape ke letšatši la mmaraka, gomme Mme wa Afrika o iša Afrika le Dintle go reka sebapadišwa goba selo sa bose. “O hwetša sebapadišwa goba selo se sebose ge o ka dira selo setee fela,” ...

Go kile gwa ba le lekgarebjana leo le bitšwago Matty. O be a dula polaseng e nyenyane, moo mmu o bego o le thata e bile mošomo o le boima. Eupša Matty e be e se molemi wa go tlwaelega. O ile a šoma ka thata letšatšing la go fiša ...