Sekhutlwana sa kanegelo
Home | Written stories | Multilingual stories | Sekhutlwana sa kanegelo

Written stories

Try our growing collection of stories to print out or read aloud at home with the whole family.

Sekhutlwana sa kanegelo

Author

Ka Madikapi Pulane Mahlasela

Illustrator

Diswantšho ka Magriet Brink le Leo Daly

Bošegong bjo bongwe bja go fiša, lephene le ila la sepela ka go nanya go phatša tafola ya ka khitšhing. Le ile la ja marathana a borotho ao a šiilwego ke batho ba lapeng leo, bao ba bego ba šetše ba robetše mepeteng ya bona. Ke moka lephene leo le ile la kwa modumo wa gore Bzzzz, bzzzz! Le ile la botšiša gore, “Ke mang?” Ke moka la gadima gohle eupša la se bone selo. Ke moka le ile la kwa modumo woo gape. Bzzzz, bzzzz! “Ke mang a dirago modumo woo wa go tena?” gwa botšiša lephene ka go sebaseba. “Ke nna monang,” gwa araba lentšu. “Wena o mang? Gona ke ka baka la’ng o bolelela fase?” Lephene le ile la gadima gohle, gomme la botšiša la re, “Kgane o mo kae? O swanetše go ba o le yo monyenyane kudu ka gore ga ke go bone. Ke tshepa gore o a tseba gore seeta go lla sa ka mo.” Monang o ile wa kotama tafoleng kgauswi le lephene. “O re seeta go lla sa gago?” gwa realo monang ka lentšu la go kwera.

Lephene ga se la ka la rata seo le gatee. “Ke re go lla sa ka seeta felo mo. Ge batho ba ka nkhwetša ke eja dijo tša bona, ga ba sa di ja. E ba dijo tša ka, gomme seo se bontšha gore ba a ntlhompha le go ntšhaba,” gwa realo lephene le ikgantšha. Ke moka le ile la furalela monang gomme la leba sinking dibjaneng tša ditšhila gomme la thoma go ja mešaletša yeo e lego dibjaneng. Nakong yeo ka moka, monang o be o lebeletše lephene ka kelohloko. Ke moka o ile wa fofa go dikologa hlogo ya lephene, o dutše o hlabile lešata, ke moka wa botšiša wa re, “Ge e ba seeta go lla sa gago mo, bjale gore’ng o eja dijo tša go šala?” Lephene le ile la leka go kgapha monang ka leoto la lona la pele, eupša monang wa dulela go hlabela lephene lešata. Mafelelong, lephene la re, “Tlogela go dira lešata leo la go tena man? Ge batho ba ka re hwetša, ba tlo re pšhatlaganya bobedi bja rena.” “Nna batho ga ke ba tšhabe!” gwa realo monang.

“Ke a ba loma gomme ka nwa madi a bona. Ge ba leka go mpšhatlaganya, ke a phema, ke moka ka timelela. Ge ba ipotša gore ke sepetše, ke a boa! Lešata le ke le dirago le a ba gafiša. Ba ipipa ka mapai le ge go fiša. E bile ge ke ba lomile, ba šala ba hlohlonelwa.” Ke moka monang o ile wa sega kudu. Gateetee motho yo mongwe o ile a tšhuma lebone la ka khitšhing. Monna o ile a ya sinking ya khitšhi gomme a tšhela meetse a go nwa ka galaseng. Ka ponyo ya leihlo, lephene le ile la tšhabela ka gare ga monga wa ka morago ga lebati gore le utame. Monang wona o be o se na bothata.

O ile wa no tšwela pele ka lešata la wona, o fofafofa go dikologa monna yoo ge a dutše a enwa meetse. Mathomong, monna yoo o ile a leka go boka monang ka letsogo. Eupša monang wa se tšhabe. Monna yoo o ile a tenega kudu go fihlela a o boka ka dieta tša go robala a ferekane. Eupša monang o ile wa no mo dikologa hlogo gabonolo o fofa ka manyokenyoke, o dutše o dira lešata la wona la go tena. Mafelelong, monna yoo o ile a fela matla, a tima lebone gomme a yo robala. Lephene le ile la ipotša la re, “Ke nagana gore ke tla itulela mo ke utamego gona ka nakwana. Ga ke tsebe gore monang o ile kae, e bile ga ke tsebe ge e ba go bolokegile go tšwa mo ke lego gona.”

Lephene le be le nepile ka go dula le utame ka gobane monang o be o fofetše ka phapošing ya bana gomme o fofafofa mo dihlogong tša bona. “Tate!” gwa goeletša yo mongwe wa bana bao. “Go na le monang ka mo phapošing ya rena. Etla o re thuše hle.” Lapa ka moka le ile la tsoga, gomme yo mongwe le yo mongwe a tsomana le wona ka phapošing e nngwe le e nngwe a swere mosamelo le seeta, gore ba bolaye monang woo. Eupša nako le nako ge yo mongwe a o bona, o be o tšhaba gabonolo gomme o timelela. Se se ile sa tšea nako, eupša mafelelong, batho ba ile ba fela matla. Ba ile ba boela go yo robala gomme ba ipipa ka mapai, le ge go be go fiša kudu.

Ge monang o boetše ka khitšhing, lephene le ile la tšwa mo le utamego. Ke moka la re go monang, “Tjo! O mmakaditše. O dirile gore batho bale ka moka ba tsomane le wena, eupša ga go le o tee wa bona yo a go swerego.” “Akere ke go boditše gore nna ga ke tšhabe motho. Bjale mpotše, o nagana gore gona bjale seeta go lla sa mang?” gwa botšiša monang. “Bjale gona ga ke belaele, go lla sa gago seeta!” gwa realo lephene. “O ka no ba o le yo monyenyane-nyenyane, eupša o fentše batho.” “Ke leboga ge o bona seo,” gwa realo monang ka boikgantšho. “Go tloga gabjale, o mpitše ge batho ba go tshwenya.” “Ke tla dira bjalo. Ke leboga kudu,” gwa realo lephene ge le dutše le tshwetshweta le yo nyaka dijo tše dingwe tša go šala. Go tloga letšatšing leo, lephene le monang e ile ya ba bagwera ba bagolo gomme tša šomišana go tena batho gantši ka mokgo di ka kgonago!

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

  •  Nagana ka diphedi ka moka tše di tenago batho: menang, dintšhi, maphene le tše dingwe tše o di tsebago. Ke’ng sa go tena kudukudu? Ke ka baka la’ng o nagana bjalo?
  •  Ngwala sereto ka sephedi se setee goba go feta moo tša ka mo godimo. Nagana ka sebopego sa tšona, mosepelo, modumo le dilo tše di di dirago tšeo di tenago batho goba go ba tšhoša.
  • Itirele khunkhwane! Terowa khunkhwane yeo. Ngwala gore ke e kgolo bjang, gore e ja eng le gore e lla bjang