Katse le lephene
Home | Written stories | Multilingual stories | Katse le lephene

Written stories

Try our growing collection of stories to print out or read aloud at home with the whole family.

Katse le lephene

Author

Ka Yolanda Banze

Illustrator

Diswantšho ka Chantelle le Burgen Thorne

Nakong e nngwe, lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka le be le dula ka ntlong e tee le lapa le katse ya bona. Lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka, go swana le ba gabo lona ka moka, le be le rata go ja. Maphene ga go hlokagale gore a je letšatši le letšatši, eupša ka ntlong ye marathana a go rothiša mare a be a šietšwe katse, gomme lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka le be le a duma! Manakana a lona a matelele a be a sa dudišege ge le dutše le ekwa menkgo e mebosebose ya go tšwa ka khitšhing moo katse e bego e jela gona. “O se ke wa ya ka khitšhing bošego bjo bongwe le bjo bongwe. O tlo bonwa gomme wa bolawa!” e le lapa labo lephene la go seleka ba le lemoša. Eupša le be le ikgapa le ikgoroša gomme la se theetše ditemošo tšeo. Le be le ipshina ka dijo tša go rothiša mare go tšwa sekotlelong sa katse. Bošegong bjo bongwe le bjo bongwe, katse e be e rata go itšheela dijo tša bošegogare, eupša sa go makatša ke gore ge e fihla sekotlelong sa yona, e be e hwetša se sena selo. “Se se a makatša,” gwa realo katse. “Ke legotlo feela le le ka jago dijo tša ka tša bošegogare bošego bjo bongwe le bjo bongwe.” Ka gona katse e ile ya tsomana le legotlo gohle ka ntlong.

Ge katse e dutše e tsomana le legotlo la go utswa bošego bjo bongwe le bjo bongwe, lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka le be le ehwa ka disego. “Katse o nagana gore o bohlale,” gwa realo lephene le lenyenyane le segelela ge le emetše gore katse e lahlele toulo ya go tsomana le legotlo. Bošegong bjo bongwe, lephene le lenyenyane la go seleka le ile la lemoga gore katse e šiile dijo tše dingwe gape le maswi, mala a lona a thoma go lla. Manakana a lona a be a šupa kua le kua, ge le letetše gore katse e robale. Le ile la leta go fihlela ngwedi o feta lefasetereng ganyenyane-ganyenyane. “Dira kapela o robale hle! Ke a hwa ka tlala,” gwa realo lephene la go seleka le ngunanguna go fihlela ge mafelelong katse e eya ka boroko.

 

                                                                                                                                                                          

 

Ka nako yeo, katse e be e nyamile kudu ka gore ga se ya hwetša legotlo la lehodu. Ge e le gabotse, go be go se na le monkgo wa legotlo. Katse e ile ya nagana e nyamile ya re, “Go tlo direga’ng ge beng ba ntlo ba ka hwetša legotlo le? Ba tlo nagana gore ke tšofetše go ka kitimiša magotlo goba gaešita le go a dupelela! Ba ka thoma go nagana go hwetša katsee mpsha ya go mphala.” Bošegong bjo bongwe, lephene lela la go seleka le ile la šwahlela ka khitšhing gape. “Ka nnete dikatse ke ditlaela,” la realo ge le dutše le iphepa ka dijo tša ka sekotlelong sa katse. Eupša gateetee lebone la ka khitšhing le ile la tšhuma, gwa latela mokgoši o mogolo wa go boifiša le wa go tswirinya ditsebe! Mokgoši woo e be e le o mogolo le go tswirinya moo lephene la go seleka le ilego la gakanega gomme la se tsebe pele le morago. Mokgoši woo e be e le wa mosadi wa ka ntlong yeo. O ile a dulela go goeletša gomme a kitimakitima ka khitšhing a tshelatshela gore a gate lephene leo eupša a sa kgone. Lešata leo la go boifiša le ile la dira gore katse e kitimele ka khitšhing go tlo thuša. Se se ile sa thuša gore mosadi a hwetše sebaka sa go tšea sefothela dikhunkhwane. Lephene la go seleka le ile la kgona go tšhabela katse, le ipotša gore mosadi o lahletše toulo, kgane le be le sa tsebe gore dikgolo di sa etla. Mosadi o ile a le lebantšha ka sefothela dikhunkhwane gomme a fothela. Katse e ile ya ethimola, lephene la go seleka la thoma go tagwa le go dikologa.

 

                                                                                                                                                           

“Eish, okare lešata le le tlo mphatlola hlogo,” gwa realo lephene la go seleka, “e bile ga ke sa bona gabotse ka gore hlogo ya ka e a dikologa. Eh, molato ke eng, naa ke utswitše dijo tša katse? Eh kgane ke eng, eh, naa ga se ka theetša ge ka gae ba be ba ntemoša?” la realo lephene la go seleka pele le idibala. Mosadi o ile a tšea leswielo gomme a swiela lephene leo la go seleka katse e lebeletše. “Wena lephene la go seleka, o se sa boa ka mo! Ge o ka boa, o tla ntseba botse,” gwa realo katse ge mosadi a dutše a le swielela leswiswing ka lebati la ka morago ga ntlo. Ke ka baka leo go fihla le lehono, lephene le lenyenyane le le poraone la go seleka le dula ka ntle, kgole le dikatse le difothela dikhunkhwane le basadi ba mekgoši ya go tswirinya. Eupša ka dinako tše dingwe, menkgo e mebose e gogela kudu moo lephene le lenyenyane la go seleka le palelwago ke go itshwara, ke moka le šwahlele ka ntlong gare ga bošego gore le ipshine ka dijo ka gare ga maswiswi.

Dira gore kanegelo e be le bophelo! 

  •  O be o tla ikwa bjang ge o ka bona lephene ka ntlong ya geno? Terowa seswantšho sa gago o bona lephene.
  •  Nagana lephene le nyaka go kgopela tshwarelo go katse gore le e utsweditše dijo. Ngwala lengwalo leo lephene le bego le tla le romela go katse.
  • A re re o mosadi wa ka ntlong yeo. Re bontšhe kamoo a bego a tshelatshela ka gona ge a be a bona lephene. 
  •   Diriša letsopana goba hlama e nyenyane go bopa katse le legotlo