Molemo le baki ya maleatlana
Home | Written stories | Multilingual stories | Molemo le baki ya maleatlana

Written stories

Molemo le baki ya maleatlana

Author

Ka Siphiliselwe Makhanya

Illustrator

Diswantšho ka deur Geoff Walton

E be e le mesong ya go tonya kudukudu. Molemo o ile a sobeletša diatla tša gagwe ka dipotleng tša borokgo bja sekolo gomme a emišetša magetla godimo ge a emetše go tshela mmila robotong. O be a apere dikhipa tše pedi ka gare ga hempe e tšhweu ya sekolo, eupša o be a sa dutše a ekwa go tonya.

“Brrrrrrr,” gwa realo Molemo, a dutše a bethabetha fase ka leoto ge a emetše roboto gore e bule. “Ke duma okare Koko nkabe a na le tšhelete e lekanego gomme a nthekele baki.”

Gateetee ge roboto e se no bula, Molemo o ile a thoma go tshela mmila. Eupša ka nako yeo o ile a kwa mokgoši. Ge a gadima morago, o ile a bona monna a gogagogana le mokgekolo gomme a leka go mo amoga mokotlana wa gagwe.

“Thušang! Thušang!” gwa realo mokgekolo yoo a goeletša.

Molemo ga sa nka a ema gore a nagane – o ile a kitimela go yo thuša mokgekolo yoo gomme a raga monna yoo kokoilaneng ka maatla a gagwe ka moka. Monna yoo o ile a tsetla ka baka la bohloko gomme a tlogela mokotlana wa mokgekolo. Ke moka a ja fase a tšama a hlotša.

“Ke maswabi Koko, naa o le gobaditše?” gwa botšiša Molemo, a dutše a thuša mokgekolo go emelela. O be a wešitšwe ke ge mohlakodi a be a tlogela mokotlana wa gagwe. “Ikokotleleng ka legetla la ka Koko,” gwa realo Molemo.

Mokgekolo o be a thothomela e bile a bonala okare o nyaka go lla. “Ke a leboga, ke a leboga,” gwa realo Koko. “Ga ke tsebe gore batho ba matšatši a ba tsenwe ke eng.”

                      

Ge mokgekolo yoo a se no emelela, Molemo o ile a topelela dilo tša gagwe gomme a mo nea tšona. “Ke leboga gore go sa na le baswa ba go loka go swana le wena,” a realo a myemyela.

Ka morago thapameng yeo, Molemo o ile a tshela mmila robotong e swanago ge a boela gae. Sa go makatša ke gore mokgekolo yoo o be a mo emetše moo. O ile a myemyela ge a bona Molemo. “Lesogana! Ke go swaretše selo se sengwe!” a realo a dutše a nea Molemo selo seo se phuthetšwego ka kelohloko. “O bule sephuthelwana se ge o fihla gae.”

Molemo o ile a lewa ke dihlong. “Ga go hlokagale gore le mphe ….,” a thoma ka go realo.

“Aowa, e tšee, e tšee” gwa realo mokgekolo, a mo tsena ganong. “Se ke selo seo o tlogago o se hloka. Ge ke be ke kopana le wena, ke ile ka tseba gore selo se se tla go swanela gabotse.” A realo a phaphatha Molemo ka mokokotlong gomme a potapota legetla la gagwe. “Ge selo seo se se sa go lekana, o se nee ngwana yo mongwe wa go loka go swana le wena.” Ke moka a retologa a sepela.

Ge Molemo a fihla gae, o ile a bula sephuthelwana sela. O ile a hwetša baki ya mmala wa go taga o moserolane. E be e na le dipotla e bile e le botsana, e na le phathene ya tšheke ka gare. E be e le e botse kudu. Eupša ge a e swarela godimo, o ile a lemoga gore ke e nnyane.

Molemo o ile a nyama. “Baki ye e ka se ntekane!” a realo. Eupša ka ge e be e le baki e botsana, o ile a no leka go itekantšha yona.

Ka yona nako yeo, go ile gwa direga selo sa go makatša – go ile gwa bonala eka letsogo la go ja la baki le a taramologa gore le mo lekane ge a dutše a tsenya letsogo la gagwe ka gare ga lona. Le ile la taramologa go fihlela le mo lekana gabotse. Molemo ga sa nka a kgolwa mahlo a gagwe. Se ga se kgonege! Molemo o ile a tsenya letsogo la nngele. Le lona le ile la bonala eka le a taramologa gore le mo lekane gabotse.

                           

Baki e ile ya lekana Molemo tlwaa. O ile a tšwela ka ntle gore a yo ipona lefasetereng. O ile a itshwara matheka ke moka ka morago a ema a tsentše diatla ka dipotleng tša baki. O be a swanelwa!

Ka yona nako yeo, sesi wa gagwe e lego Nina, o ile a tšwelela khoneng ya ntlo. O be a bonala a lapile. Molemo o ile a mo swarela mokotla gomme a mo šala morago go ya ka ntlong. “Go bjang? Naa ke go direle teye?” gwa botšiša Molemo.

Nina o ile a dula fase tafoleng ya ka khitšhing. “Ke gabotse, ke no ba ke lapile,” gwa realo Nina, a leka go myemyela. “Go tsoma mošomo go boima. Teye nka e thabela, ke a leboga.”

Go bonala eka Nina o be a dula a tsomana le mošomo. Se se be se nyamiša Molemo. Nina o be a šomile ka thata gore a fetše sekolo, gomme Molemo o be a tseba gore Nina o nyamišwa kudu ke taba ya go se hwetše mošomo ka mengwaga e meraro.

“Nina, ke kgodišegile gore go tlo loka ka tšatši le lengwe. O šoma ka thata e bile ga o hwe matwa,” gwa realo Molemo.

Molemo o ile a tšhuma phoramasetofo gore a bediše meetse a teye. “Ke duma eka Nina a ka hwetša mošomo o mobotse,” gwa realo Molemo a eja marapo a hlogo. O ile a bea ketlele phoramasetofong gomme a tšhela lehlare la teye ka komiking.

Molemo o ile a tsenya diatla ka dipotleng tša baki ge a sa letile meetse gore a bele. Ka yona nako yeo, o ile a kwa pampišana khonaneng ya baki ka potleng ya la go ja. O ile a makala. Molemo o be a ipotšiša ge e ba pampišana yeo e be e dutše e le ka moo eupša a sa lemoge.

O ile a ntšha pampišana yeo ka potleng ka šedi e kgolo. E be e le papatšo ya kuranta yeo e phuthilwego ka bothakga ya go balega ka gore: GO NA LE MOŠOMO. Go nyakega ba go ba le marematlou!

Molemo o ile a myemyela. Go be go bonala lapa la gabo le tlo ba le mahlatse, gomme seo se be se tlo direga feela ka baka la mpho yeo a e filego ke mokgekolo.

 

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

Naa o kile wa kgona go thuša motšofadi? Go ile gwa direga eng? O ile wa
ikwa bjang ka morago?
Terowa seswantšho sa gago o thuša motho. Ka fase ga seswantšho, ngwala lefoko la go hlalosa seo se diregago seswantšhong seo.
Ke mpho efe ya go di phala ka moka ye ba ilego ba go fa yona ka gae? Gore’ng o e rata kudu? Terowa seswantšho sa mpho yeo.