Go sepela phakeng | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Go sepela phakeng

Written stories

Go sepela phakeng

Author

Mongwadi ke Hagen Engler

Illustrator

Diswantšho ka Tamsin Hinrichsen

Liso o rata go diriša inthanete. Weposaete ya gagwe ya mmamoratwa e na le dilo ka moka tša go mo thabiša. O ithuta mehuta ya

metanso ka moka. O ithuta dinnete ka ga tlhago. O dira segwera lefaseng ka bophara. “Areye go sepela kua phakeng,” a realo

Tate, a lebeletše lepothopo ya gagwe. “Nka upše ke be inthaneteng,” a realo Liso. “Nka bapala, nka ithuta, nka itšhidulla,” a

realo. “Ke ka lebaka la eng ke swanetše go ya go gongwe?” “Ee,” a realo Tate. “Go na le dilo tša maleatlana kua lefaseng la

nnete…” le kgokgoropo, ya molomo wa mmala wa namune o mobotse le mosela o motelele!” “Eya,” a realo Liso. “Seo se a

thabiša!” “Go bile bjalo,” a realo Thalia. “Mma o rile ke nonyana ya tona. E be e tliša dijo sehlageng.”

 

Thalia o be a lapile a ka se kgone go bina, gomme Liso o ile a romela molaetša go mogwera wa gagwe Ina.

“A re bapale phaka ya boithabišo ya mo inthaneteng,” a realo Liso. “Nkase kgone,” gwa fetola Ina.

“Ke ya phakeng le batswadi ba ka. Lefaseng la nnete!” “Go lokile,” a realo Liso. “Ke tla bolela le wena ka morago.”

Liso o ile a nagana kudu sebaka se setelele. O ile a bitša. “Tate!” a goeletša. “Areye go sepela kua phakeng!”

Tate o ile a tswalela lepothopo ya gagwe. Mo inthaneteng, Liso o kopane le mogwera wa gagwe Jamila.

“O be o dira eng?” gwa botšiša Jamila. “Ga go tše dintši,” a realo Liso. “Ke be ke le mo inthaneteng.”

“Ke gabotse,” a realo Jamila. “Re ile ra ya go sepela phakeng. Re bone dinonyana tša mehutahuta.

Re bone le nonyana ya mologi e aga sehlaga kua letsheng!” “Eya!” a realo Liso. “Seo se kwagala se kgahliša.”

“Go bile bjalo,” a realo Jamila. “Tate o re nonyana ya tona e be e aga sehlaga, gomme ya tshadi e be e se hlahloba.

Ga ke nagane gore e be e se rata, e hlahlamotše sehlaga sela!” Ka morago, Liso o ile a bolela le mogwera wa gagwe Thalia. 

“A re bine,” a realo Liso. “Mphe nako ye nnyane,” a realo Thalia. “Ke lapišitšwe ke go kitima.” “O kitima?” gwa botšiša Liso.

 

“O be o kitima kae?” “Re kitimile ka sethokgweng se sebotse,” a realo Thalia.

“Re bone phuti, kgabo ya bebete, Kua phakeng, Liso le Tatagwe ba bone nonyana ya go taga ye talalerata ya go ba le tlopo ye

telele, ye talamorogo. “Aa,” a realo Liso.

“Ke ipotšiša gore ke nonyana ya mohuta mang!” “Ke nagana gore ke mokowe wa Knysna,” a realo Tate.

“A re leke go e latela.” Nonyana e fofetše bogodimo bja mohlare go ya go bogodimo bja o mongwe.

Nonyana e ile ya ikhutša lekaleng la mohlare. Nonyana e fofetše godimo ga saekhate. Liso le Tatagwe ba e lateletše, ba e

kitimiša. “Liso, nkane o sa re dumela,” a realo Tate. “Mo gongwe ke kgokgoropo ya maleatlana?”

 

Liso o ile a hlwekiša mogolo wa gagwe… “Dumela,” gwa kwagala lentšu. “O dira eng fao?” Liso le Tate ba tomola mahlo…

Kgauswi le bona, mo gare ga phaka, e be le Jamila, Thalia le Ina, le batswadi ba bona! “Ke yeo gape kgokgoropo,”

Liso a goeletša. “A re e lateleng!” “Dinonyana tše di re tlošitše disekrining tša rena, ka ntle ga dintlo, gomme tša re kopanya mo

tlhagong,” a realo Tatago Liso. “Le kgale ke dinonyana tša maleatlana.”

 

Boipshino bja Nal’ibali

Mehopolo eo le ka buang ka yona

Ke eng se o se dirago go ithabiša? O boledišana ka tsela efe le bagwera ba gago? Naa inthanete ke eng?

Go bona

Ke lefelo lefe la ka ntle leo o le ratago kudu? Thala seswantšho sa gago moo

Go bala

Eba letseka la kanegelo! L Ke mehuta ye mekae ya dinonyana tša go fapafapana yeo go boletšwego ka yona ka kanegelong?

Naa o ka kgona go hwetša maina a diphoofolo tša lešoka tše pedi? Ngwala lefoko leo le go botšago gore Liso o fetotše mogopolo

wa gagwe wa go nyaka go ya phakeng? Ke ditsela dife tša go fapafapana tšeo Liso a nago le tšona tša go boledišana le bagwera

ba gagwe?

Go ngwala

Ngwala molaetša wa sengwalwa woo Liso a ka bago a o ngwaletše mogwera yo mongwe ge a fihla gae go tšwa phakeng.

Go dira dilo

Šomiša mahlokwana, bjang le mahlare go aga sehlaga sa nonyana ya gago.

Go bapala terama

Swara leeto la mogopolo go ya phakeng: tsatsampela go bona seo se lego ntlhoreng ya mehlare, inamela fase go lebelela dimela

le diphoofolo tše di lego kgauswi le lebato le go latela nonyana ye e fofago ntlhoreng ya mohlare go ya ntlhoreng ye nngwe ya

mohlare.