Lebaka leo dipela di hlokago mesela
Home | Written stories | Multilingual stories | Lebaka leo dipela di hlokago mesela

Written stories

Lebaka leo dipela di hlokago mesela

Author

ke Themba Mabaso

Illustrator

ka Vian Oelofson

Kgalekgale, diphoofolo di be di se na mesela. Di be di sa thabišwe ke se, ka fao di ile tša bitša kopano moleteng wa meetse.

Pelao lebeletše diphoofolo ge di feta di lebile kopanong.

“Ihlaganele! Re swanetše go ya kopanong,” gwa goeletša Mmutla ge a feta ka go tlola.

“O se belaele, ke tla go latela!” gwa araba Pela a furalela mahlasedi a letšatši le borutho.

“Ga o ye le rena?” gwa botšiša Kgabo ge a feta.

“O se belaele, ke tla wela tsela e se kgale” gwa fetola Pela a kaname a tutetša mpa ya gagwe.

Phoofolo ya mafelelo ya go tla e bile mogwera wa Pela wa potego, Khudu. “Ga o ye kopanong?” a botšiša.

“Ge fela mogwera a ka ntšea kgopu,” gwa fetola Pela.

“Efela kgopa ya ka e boima,” a realo Khudu.

“Efela, nna ga ke boima. O ka se kwe phapano ge ke le ka godimo,” a realo Pela ka myemyelo ye kgolo.

 “Efela kgopa ya ka e bothata ebile o ka se dule gabotse godimo ga yona,” gwa hlaloša Khudu.

“Ke nna Pela! Ke tlwaetše go dula mswikeng a bothata!” gwa fetola Moswe, a fofela mokokotlong wa Khudu. Pela o be a le boima, efela Khudu o be a tlo dira bjang? Pela e be e le mogwera wa gagwe wa potego.

Kua kopanong, diphoofolo di boletše ka mesela.

“Ke lebelelega ke befile ntle le mosela,” gwa ipelaetša Phiri.

“Ge ke leka go retologa ge ke kitima, ke a wa ka gobane ga ke na mosela,” a realo Lepogo.

“Ke hloka setho se sengwe gore diatla tša ka di lokologe ge ke tekua mehlareng ke fula dienywa,” a realo Kgabo.

 

 

“A re kgopeleng Mmopi a re fe mesela,” gwa šišinya Tau.

Gomme, diphoofolo tša lebiša difahlego leratadimeng. “Aowa, Mmopi, re fe mesela hle!” tša kgopela.

Lentšu le le golo  le ile la tduma go tšwa leratadimeng. “Mesong ya gosasa, eyang kua nokeng gomme le tlo hwetša mesela mohlareng o mogolo.”

Diphoofolo di boetše gae di tletše kholofelo le lethabo.

“Ke fela pelo ya go hwetša mosela. Gosasa, a re sepele mmogo go tšea mesela ya rena,” a realo Pela ge Khudu a mo tlogela leswikeng le a le bitšago ‘legae’.

Ka go tseba gore o sepetše ka go nanya, Khudu o tsogile mesong kudu. O tlogile gae ka leswiswana gomme diphoofolo tše dingwe di be di sa robetše.

Khudu o rile ge a feta ntlong ya Pela, a goeletša, “Etla! Areye go tšea mesela ya rena!”

“E sego lehono. Ke kwa ke tšwafa. Ke tla dula leswikeng le ka ipshina ka letšatši. Ke kgopela gore o ntšeele mosela o fete o mpha ona ge o boela gae,” a realo Pela ka myemyelo ye kgolo. “Ke rata o motelele, wa maboya

a mantši.”

Khudu o makaditšwe ke go kwa gore Pela ga a ye. “Ke tla dira bjalo,” a realo ka lethabo, a lemoga gore a ka se rwale Moswe mokokotlong wa gagwe.

Ka mahube diphoofolo tše dingwe di ile tša leba nokeng ka sehlopha. Di be di sepediša go feta Khudu, gomme tša mo feta tseleng. Efela Khudu o be a ikemišeditše go fihla mohlareng a tšee mosela wa gagwe le wa mogwera wa gagwe, gomme a tšwela pele go gagaba.

Diphoofolo di rile ge di fihla nokeng, tša bona mohlare wa go tlala mesela. Go be go na le mesela ye mekopana, mesela ye metelele, mesela ya maboya a mantši le mesela ye mesese. Go be go na le mesela ye mebotse le mesela ya go befa.

Diphoofolo di ile tša batamela mohlare. Go be go le molaleng gore yo a ka fihlago mohlareng pele o tlo hwetša mosela o mokaonekaone. Kgabo o ile a fofa mohlareng go ya go o mongwe. Tau, Lepogo le Pitsi ba ile ba kitima ka lebelo la mmutla. Tlou le Tšhukudu ba ile ba kitima. Pukubje le Kolobe ba ile ba kitima ka lebelo, efela Kolobe o be a fela a ema a eja dimela tša todi le medu. Khudu o ile a latela kua morago.

Kgabo e bile wa mathomo go fihla mohlareng. O tšeere mosela o moteleletelele. Go latetše Lepogo gomme le yena a tšea mosela o motelele. Diphoofolo tša go latela di kgethile go mesela ye e bego e šetše e lekelela mohlareng.

Ge Kolobe le Khudu ba fihla, go be go šetše mesela ye mebedi fela. Mosela o tee e be e le o mokopana o mokoto gomme o mongwe e le o mosese, wa go gara. Kolobe o kgethile mosela wa go gara, gomme Khudu a kgetha o mokoto.

Go be go se sa na selo mohlareng, gomme ga go yo a gopotšego gore Moswe le yena o be a nyaka mosela.

 

 

Go tšwa leswikeng la gagwe, Moswe o be a bona diphoofolo ge di boya gae. Di be di sepela ka manka gomme di iša mesela ka mo le ka mo. “Ke fela pelo ya go hwetša mosela wa ka!” gwa nagana Pela.

Pela o bone Khudu le Kolobe ba sepela. “O ntletše le mosela, Khudu?” gwa botšiša Pela ge ba batamela.

“Aowa, ke maswabi mogwera, efela e ile ya fela! Nna le Kolobe re hweditše mesela ye mebedi ya mafelelo. Lebelela mosela wa ka,” gwa hlaloša Khudu, a šupa mosela wa gagwe o mokopana o mokoto. “Ke se ke se hweditšego.”

“Nkabe ke ile le nna!” a realo Pela ka go itshola.  “Ke na le lebelo go feta lena ba babedi. Nkabe ke hweditše mosela o mobotse kudu ge nkabe ke se ka tšwafa.” Khudu le Kolobe ba ile ba sepela ka setu.

Gomme ke ka fao Pela a se nago mosela – efela o sa dula maswikeng a ipshina ka borutho bja letšatši!

 

 

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

  • Nagana e ke diphoofolo di kgethile mesela ya go fapana mohlareng. Thala seswantšho sa phoofolo efe goba efe ya go ba le mosela wa go fapana, bjalo ka Khudu ya go ba le mosela wa tau goba pitsi ya go ba le mosela wa kolobe.
  • E ba letseka la mantšu! Lebelela kanegelo ka šedi. O ka hwetša: maina a diphoofolo tše nne – maina a dinomoro tše pedi – mantšu a mahlano a go hlaloša mesela?
  • Dira e ke ke wena Pela. Ngwalela Mmopi o kgopele sebaka se sengwe sa go hwetša mosela.