Selo se sengwe le se sengwe se ka direga | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Selo se sengwe le se sengwe se ka direga

Written stories

Selo se sengwe le se sengwe se ka direga

Author

Dorah Masigo

Illustrator

Samantha van Riet

Kgalekgaleng, Kgogo le matswiana a gagwe a mararo, o be a phela le Kgomo lefelong le letee.

Kgomo o be a rata go fula bjang ge a dutše a phatša lefelong leo a le tseleng ya go etela mogwera wa gagwe Kgogo. Eupša bophelo bo be bo le thata. Pula e be e nele llata ngwageng wo, ka gona go be go se na bjang bjo bontši. Kgomo o be a swerwe ke tlala kudu ge a dutše a ikgoga a eya hokong ya Kgogo. Rapolase o be a lebetše go reka furu.

Kgogo o be a thabile kudu ge a bona Kgomo. “Dumela mogwera,” gwa realo Kgogo. “E re ke go tlele le meetse a monate le a go tonya gore o nwe. O swanetše go ba o nyorilwe ka morago ga leeto le le letelele.” Ke moka Kgogo o ile a kitima gomme a yo kgela Kgomo meetse.

Ge Kgomo a be a kwaetše ka fase ga moriti wa mohlare o mogolo le wa kgale wa meetlwa, matswiana a mararo a be a raloka go mo dikologa. A be a nonne gomme e le a maserolane, a swana le matšoba a mohlare wo o bitšwago tabebuia, ao Kgomo a bego a fela a a bona ka seruthwane.

Mala a Kgomo a be a lla e bile a duma ge a dutše a bogetše matswiana ao a raloka. O ile a tsoša hlogo gomme a lebelela ka mahlakoreng ka moka a itiwa ke letswalo. O ile a thoma ka go lebelela ka go le letona, a lebelela ka go le letshadi, ke moka a lebelela ka go le letona gape. O ile a lemoga gore Kgogo ga a gona mo kgauswi.

Bjale, dikgomo ka tlwaelo ga di je nama, eupša gopola, selo se sengwe le se sengwe se ka direga! Kgomo o be a swerwe ke tlala kudu moo ntle le go nagana, a ilego a tsoga gomme a thoma go kitimiša matswiana ale a go nona le a maserolane!

Matswiana ale a mararo a ile a phatlalala ka pele ga Kgomo, a mo lebelela ka mahlong gomme a re: “Re na le lebelo la mmutla. O ka se re sware le ge o ka dirang. Re na le lebelo la mmutla. O ka se re sware le ge o ka dirang.” A realo a dutše a tswietša e bile a hwile ka disego.

Ka yona nako yeo, Kgogo o ile a tšwelela a swaretše Kgomo meetse. O ile a lebelela lerole leo le bego le thunya go dikologo matswiana a gagwe.

“Go direga’ng?” gwa botšiša Kgogo, a myemyela le matswiana a gagwe a mararo.

“Kgomo o raloka le rena papadi ya go kitimišana,” gwa realo matswiana, a welana godimo e bile maotwana a wona a lebile godimo.

“Eupša o nanya kudu,” a realo a tswietša. Ke moka a tsoga ka go akgofa gomme a kitima go phatša maoto a Kgomo go kgantšha lebelo la wona.

“Aowa hle, le se ke la lapiša mogwera wa rena,” Kgogo o ile a sega matswiana a gagwe pele a yo gela Kgomo meetse a mangwe gape.

Ge Kgogo a se no sobelela, Kgomo o ile a thoma go kitimiša matswiana ale gape, a leka ka gohle gore bonyenyane a sware letswiana le letee. Eupša a ile a mo šia, a dutše a opela a re: “Re na le lebelo la mmutla. O ka se re sware le ge o ka dirang. Re na le lebelo la mmutla. O ka se re sware le ge o ka dirang.”

Ge Kgogo a boa, ke ge leleme la Kgomo le lekeletše ka ntle, ke moka a metša gatee meetse ao Kgogo a mo tletšego le ona.

“Bana ba ka ba rata go farafara baeng. Ba ithatela go raloka,” gwa realo Kgogo. “Eupša ke kgothatšwa ke go tseba gore ba ka se jewe ke segotšane, yoo a dulago a ba tomoletše mahlo a le kgolekgole.” Kgogo o ile a lebelela godimo ka letšhogo ke moka a myemyela le mogwera wa gagwe Kgomo gomme a re go yena: “Ke leboga go ntlhokomelela bana ge ke be ke sa potetše ka mo.”

Kgomo o be a tseba gore o be a sa dire seo, e bile ka ge a be a ipona molato, o ile a no dumela ka hlogo a lapile. Mo nakong ye, tlala e be e mo setla o šoro. Go kitimišana le matswiana ale go be go mo feditše matla.

Ka morago ga nako e itšego, Kgomo o ile a emelela gomme a laela Kgogo, a dutše a ipotšiša ge e ba a tla ba le matla a go sepela leeto le letelele la go boela lešakeng la gagwe.

Kgomo o ile a fihla lešakeng ge leswiswi le le kgauswi le go swara. O ile a imologa kudu ge a bona mokgobo o mogolo wa furu yeo e tlišitšwego ke rapolase. O itše go thoma go ja, a se sa nyaka le go kgaotša. O ile a ja, a ja, a ja a tlatša dimpa go fihlela a tšewa ke moya gomme a lekelela lefaufaung okare ke paluni. O se ke wa makala, gopola gore selo se sengwe le se sengwe se ka direga!

 

 

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

  • Ke selo sefe se se sa tlwaelegago kudu seo o kilego wa se ja? Terowa selo seo. Ka tlase ga seswantšho, hlalosa monkgo wa selo seo le tatso ya sona.
  • Ngwala phetho e mpsha ya kanegelo. Go be go tlo direga’ng ge nkabe Kgomo a be a se na furu yeo a ka e jago ge a fihla gae? Gopola, selo se sengwe le se sengwe se ka direga!