Ge lefase e be e sa le le lennyane, Mpša e be e le phoofolo ya nageng. O feditše matšatši a gagwe a sepela nageng a le tee. Bošego o bea hlogo ya gagwe marofeng a boleta a leta lewa la gagwe.

Nobantu, mosadi wa mathomo, o dutše ka rantaboleng ye nnyane kgauswi le lewa la Mpša. Mathapama a mangwe ge a eya gae, Nobantu o bone Mpša a tsentše hlogo marofeng a gagwe a boleta, a robetše a butše leihlo le letee, gomme a mo kwela bohloko.

“Ke ipotšiša gore ke dire eng go thuša Mpša?” a nagana. “O bonala a bolaya ke bodutu.”Ge Nobantu a nagana leano, Mpša o ile a tsoga a mo goba.“Mpša,” a mmitša, “o moleti yo hlwahlwa.”

“Ee,” Mpša a bogola, “Ke nna moleti yo mokaonekaone lešokeng lohle. Ditsebe tša ka di kwa gabotse kudu ka fao ke kgonago le go kwa lešata le lennyanenyane, mahlo a ka a kgona go bona ka leswiswing, gomme ka dinako tšohle ke robala ke butše leihlo le letee.”

“Go a makatša,” a realo Nobantu. “Nke o nthute go ba moleti yo hlwahlwa hle? Etla mokutwaneng wa ka gosasa ge letšatši le dikela. Ge o ka tla, ke tlo go fa dijo tša go fiša gore o je.”

Mpša ga senke a ja dijo tša go fiša, efela seo se kwagetše e le taba ye botse.Ge letšatši le sobela ka moswane, Mpša o ile a tšwelela ka lešokeng a labile mokutwaneng wa Nobantu. O ile a mo dumediša a ba a bogola, “Bjale o swanetše go lebelela gore ke dira eng. Ke tla go ruta go ba moleti yo mokaonekaone.”

Mpša o ile a sekama ka ntle ga mokutwana wa Nobantu, a tsentše hlogo gare ga marofa a boleta. O swerwe ke boroko a butše leihlo le letee.Bošegong bjoo o kitimišitše diphoofolo tša nageng tše mmalwa. Mesong Nobantu o mo tlišeditše dijo tša go fiša ka sekotlelo sa lesenke sa kgale.

“Ke tše,” a realo Nobantu.Mpša o ile a ja dijo.“Naa ke go rutile go ba moleti yo hlwahlwa?” a goba.

“Ke nagana gore ke nyakile go swaranyana,” gwa araba Nobantu ka myemyelo, “efela mo gongwe o ka mpontšha gape bošego. Ge o ka mpontšha ke tla go fa dijo tša go fiša KA BA KA go direla mpete o monnyane wo o tla robalago go ona.”

Mpša o ile a itatswa melomo. Dijo tša borutho di be di le bose, gomme o be a sa ka a robala mpeteng o monnyane.

Ge letšatši le sobela, Mpša o ile a tšwelela ka lešokeng a lebile mokutwaneng wa Nobantu. Bjalo ka ge a tshephišitše, mpete o monnyane o be o mo emetše. O be o le boleta ebile o le mabothobotho – o le mabothobotho kudu go feta lebato la ka leweng – gomme Mpša a swarwa ke boroko a butše leihlo le letee.

Bošegong bjoo o kitimišitše diphoofolo tša nageng tše mmalwa. Mesong Nobantu o mo tlišeditše dijo tša go fiša ka sekotlelo sa lesenke sa kgale.“Ke tše,” a realo Nobantu.Mpša o ile a ja dijo.“Naa ke go rutile go ba moleti yo hlwahlwa?” a goba.

“Ke nagana gore ke nyakile go swaranyana,” gwa araba Nobantu ka myemyelo, “efela mogongwe o ka mpontšha gape bošego. Ge o ka mpontšha ke tla go fa dijo tša go fiša, o ka robala mpeteng o monnyane gape, GOMME ke tla go ngwaya mokokotlo.”

Mpša o ile a itatswa melomo. Dijo tša borutho di be di le bose, le mpete o monnyane o le mabothobotho go feta lebato la ka leweng – gomme ga go motho yo ilego a mo ngwaya mokokotlo.

Ge letšatši le sobela, Mpša o ile a tšwelela ka lešokeng a lebile mokutwaneng wa Nobantu. O ile a robala mpeteng o monnyane. Nobantu o ile a dula kgauswi le yena gomme a mo ngwaya mokokotlo. Ke kwa bose bjang! Mpša o ile a goba ka lethabo, gomme a swarwa ke boroko mpeteng o monnyane a butše leihlo le letee.

Bošegong bjoo o kitimišitše diphoofolo tša nageng tše mmalwa. Mesong Nobantu o mo tlišeditše dijo tša go fiša ka sekotlelo sa lesenke sa kgale. Mpša o ile a ja dijo.

“Wa tseba, Nobantu,” Mpša a goba, “mašegong a mararo a go latelana ke lekile ka mo ke kgonago go go ruta go ba moleti yo hlwahlwa, efela o bonala o se wa swara selo. Ke nagana gore o ka se tsoge o kgonne.”“Nka se kgone?” gwa botšiša Nobantu ka myemyelo.

“Aowa, ga ke bone,” gwa araba Mpša. “Bothata ke gore o robala ka gare, ditsebe tša gago ke tše dinnyane kudu, le gona o ka se kgone go bona ge go le leswiswi. Bjalo, ke na le kgopolo ye botse. Go na le gore ke rute WENA go ba moleti yo hlwahlwa, nka go letela mokutwana wa gago. Wena o tlo mphepa, wa mpha mpete wo ke tlo robalago go ona wa ba wa nngwaya mokokotlo.”

“Go bapala gona?” gwa botšiša Nobantu.“Go bapala?” Mpša a šošobanya sefahlego.Nobantu o ile a bontšha Mpša go bapala ka kota. Go bile bose!

Ge ba fetša ba kwane gore Mpša o tlo dula fao a ba mpša ya go leta Nobantu.

Ge letšatši le sobela bošegong bjoo, Mpša o ile a swarwa ke boroko mpeteng wa gagwe, a myemyela sefahlegong, gomme a tswaletše mahlo a mabedi.

Gomme ke ka fao yena le bana ba gagwe, le bana ba bana ba bona ba thomilego go dula le batho, gomme ke ka fao dimpša e sa hlwego e le diphoofolo tša nageng tša go sepela lešokeng ebile di robala ka maweng di le tee.