Maleatlana a meriri
Home | Written stories | Multilingual stories | Maleatlana a meriri

Written stories

Maleatlana a meriri

Author

Mbali Kgame

Illustrator

Magriet Brink and Leo Daly

 

Zinhle o be a rata go bapala kgati mokgotheng le bagwera ba gagwe Sindi le Zongi. O be a belaetšwa ke selo se setee. Ge bagwera ba gagwe ba be ba bapala kgati, meriri ya bona e be e fofela godimo le tlase, gape e eya le ka mathoko. Zinhle o na le mmopo o mokoto wa meriri ya boleta ya go bopa sebopego sa nthokolo se segolo, gomme e be e sa fofe bjalo ka ya ba bangwe.

Mesong ya Mokibelo o mongwe Zinhle o ile a botšiša mmagwe, “Mma, nkane meriri ya ka e sa golele fase bjalo ka meriri ya bagwera ba ka? Meriri ya bona e a fofa ge ba bapala kgati. E botse! Ke nyamišwa ke gore meriri ya ka ga e fofe bjalo ka ya bona. Ga e šikinyege!” “Meriri ya bagwera ba gago e ka be e fapana le ya gago, efela e botse bjalo ka ya bona!” a realo Mma. Zinhle a dira sefahlego sa go nyama, efela mmagwe o ile a myemyela. “Lebelela ka mathoko ohle, Zinhle,” a realo. “Meriri ya gago e mela go tloga medung go ya godimo, bjalo ka mehlare le dimela. Gape ke nthokolo ebile ke ye megolo, bjalo ka lefase le re phelago go lona. O ka dira se o se ratago ka yona, wa dira dipaterone tša botse le dibopego ka yona. Meriri ya gago e na le maleatlana – gomme seo se kgethegile!”

 

Mantšu a a thabišitše Zinhle. O ile a kitimela ka ntle go botša bagwera ba gagwe ka meriri ya gagwe ya maleatlana. Efela o rile ge a botša Zongi le Sindi se Mmagwe a mmoditšego, ba ile ba lebelelana, ba sega.

“Meriri e ka ba le maleatlana bjang?” gwa botšiša Zongi.

“Ha-ha-ha!” gwa sega Sindi. “O se dire metlae ka se, Zinhle! Maleatlana? E ka se ke!”

Mahlo a Zinhle a ile a tlala meokgo, efela ga se a lla. O be a sa nyake gore Zongi le Sindi ba mo sege gape.

Ka nako yeo, basetsana ba bona Koko a ba emišetša seatla. O be a eme lebating la gagwe kgauswi.

“Lebelela, Koko o a re bitša,” a realo Zinhle.

Bana ba bararo ba ba rata go thuša Koko. O ba anegetše dikanegelo tše dintši a ba a ba fa dienywa tša go omišwa nako le nako ge ba mo etela. Gomme Zinhle, Zongi le Sindi ba ile ba sepediša go kwa gore Koko o ba biletša eng.

 

“Ga ke ikwe gabotse lehono,” a realo Koko. “Ke nyaka go le roma kua kwaNtuli go reka dihlare.”

Bana ba ile ba nyamišwa ke go kwa gore Koko o be a sa ikwe gabotse gomme ba kwana gore ba ye go mo rekela dihlare.

“Ke tla le thalela mmepe gore le se timele,” a realo Koko. “Mmepe o tlo le iša lefelong la Tate Ntuli, gomme o tlo le fa mešunkwane.” Gomme Koko a ya ka ntlong go hwetša pampiri le phensele gore a thale mmepe. O lebeletše ka laiking ya gagwe efela a se hwetše pampiri. “Ke swanetše go loga leano le lengwe,” a realo.

O ile a lebelela mosetsana yo mongwe le yo mongwe ka šedi. Gomme a re, “Zinhle, o na le meriri ye mebotse kudu, e tiile. Ke tlo go loga dikhonrose go dira mmepe meriring ya gago. Mmepe o tlo le thuša go fihla kua kwaNtuli.”

 

Koko o ile a dula setulong se sehubedu se a se ratago kudu, gomme Zinhle a dula mmetseng pele ga gagwe. Koko o ile a loga meriri ya Zinhle. Basetsana ba bangwe ba ile ba bogela ka tumo. Ge Koko a kama le go loga dipaterone tša go fapana, Zongi le Sindi ba makaditšwe ke botelele bja merri ya Zinhle.

“Ijoo! Mmago o be a bolela nnete,” a realo Sindi. “Meriri ya gago ka nnete E na le maleatlana! E lebelelega e le ye mekopana efela ke ye metelele!”

“Ke nnete,” a realo Zongi. “Ke semaka se segolo!”

Zinhle a myemyela ka lethabo.

E rile ge Koko a fetša go loga meriri ya Zinhle, dikhonrose tša swana le mmepe wa go hlahla bana go ya kua kwaNtuli! Ge ba sepela tseleng ye sese nageng, Zongi le Sindi ba be ba ema gantši ba lebelela meriri ya Zinhle go kgonthiša gore ba sa swere tsela ya nnete. Ge ba sepela ba be ba opela koša ye ba ithometšego yona:

 

“Koko ga a ikwe gabotse,

Koko ga a ikwe gabotse.

Re ya kua kwaNtuli,

re ya go tšea mešunkwane –

mešunkwane ya go fodiša Koko!”

Bana ba ile ba fihla kua kwaNtuli. Gona fao Tate Ntuli o ile a ba fa diphakhethe tše pedi tša mešunkwane tša Koko. Basetsana ge ba eya gae ba dirišitše mmepe wa Zinhle wa khonrose gape go ba hlahla. Ba rile go fihla ba bolokegile ntlong ya Koko, ba mo fa dihlare. Mesong ya go latela, Zinhle, Zongi le Sindi ba ile ntlong ya Koko go bona ge eba o kaonafetše. Ge ba fihla, ba hweditše a nošetša tšhengwana.

“Dumelang, bana ba ka,” a realo Koko ka myemyelo ye kgolo. “Ke ikwa ke tiieletše lehono, ke a le leboga!”

Basetsana ba be ba thabetše go kwa gore ba thušitše Koko, efela go be go na le se sengwe seo ba bego ba nagana ka sona.

“Koko, o ka loga meriri ya ka go swana le ya Zinhle?” gwa botšiša Sindi.

“Le ya ka, hle!” a realo Zongi.

“Ee,” a realo Koko. “Tsenang ka gare.”

Mesong ya go latela ka nako ya ditaba sekolong, bagwera ba bararo ba ile ba botša mphato wa bona ka ga ditaele tša meriri ya bona tša maleatlana. Ka nako ya go khutša, ba be ba sa tšwa go thoma go bapala kgati ge bana ba bangwe ba kgopela go bona dikhonrose tša bona tša go dira mmepe wa go ya kua kwaNtuli. “Ke maleatlana ka nnete,” yo mongwe a realo, gomme bohle ba dumela.