Go fofiša khaethe
Home | Written stories | Multilingual stories | Go fofiša khaethe

Written stories

Go fofiša khaethe

Author

Ka Michelle Friedman

Illustrator

Diswantšho ka Vian Oelofsen

Translator

Phetolelo ya Sepedi ka Mpho Masipa

“Aowaowa!” Motlatsi le Tshepo ba goga moya ge khaethe ya bona ya mmala o moso le o mohubedu e kotama marulelong a Moh Ntshona e itata erialeng ya TV.

“Potlaka! Re swanetše go e tatolla!” gwa goeletša Tshepo.

Motlatsi a tšea lenti a le tsenya. Sa go makatša, eriale ya TV ye e šetšego e onetše ya kobega go fihlela e nyaka go kgoma thaele ya marulelo a ntlo ya moagišane.

“Tate o tlo befelwa kudu!” Tshepo a realo, a khupetša sefahlego ka diatla.

“E sego seripagare sa go befelwa ga Moh Ntshona!” Motlatsi a fetola. O gogile buti wa gagwe gomme ba iphihla ka morago ga karatšhe. “Lebelela! A šole!”

Ka nnete, Moh Ntshona a ema ka ntle ga morale wa gagwe diatla di lethekeng. Bašemane ba be ba bona gore o befetšwe. O ile a lebelela godimo marulelong gomme a bona eriale ya go kobega. O ile a tomola mahlo. A šikinya hlogo. Dintši tša mahlo a gagwe a mabedi tša kopana gare ga sefahlego. O ile bethišabethiša leoto la gagwe fase. Dipounama tša gagwe e be e le mothaladi o tee.

“Tate o re boditše gore re fofiše khaethe kua phakeng fela gomme ra mo tshepiša gore re tlo dira bjalo!” Tshepo a sebela buti wa gagwe.

“Bjale re bothateng bjo bogolo,” Motlatsi a dumela. “Ga se ra mo theeletša! O nagana gore o tlo dira eng?” A raga lerole ka leoto la gagwe.

“Mo gongwe Tate o tlo re tšeela khaethe ya rena,” gwa fetola Tshepo, “goba a ka se sa re fa tšhelete ya go reka malekere gape.” A lebelela buti wa gagwe ka mahlong.

Sefahlego sa Motlatsi sa laetša go nyama. “Ijoo! Se sengwe ke eng?”

“Ga se ra botegalela tshepišo ya rena. Tshepišo ke ya go ya go ile.” Tshepo a dula fase gomme a tsenya hlogo diatleng.

“Go direga eng bjalo?” Motlatsi a botšiša a loma manala.

Tshepo a ingwaya hlogo. “Tate a ka se sa re tshepa gape.”

“Seo se ra go reng, Tshepo? Tshepo ke eng?” gwa botšiša Motlatsi.

“Sšš! O se dire lešata! Moh Ntshona o tlo re kwa! Ke nagana gore a ka se re tshepe ge re mmotša se sengwe,” Tshepo a hebahebetša.

“O ra gore go swana le ge ke re ke phasitše Mmetse sekolong?” gwa botšiša Motlatsi, a etšwa sethitho.

“Aowa, o tshepile seo ka gobane o bone dipoelo tša gago,” a realo Tshepo.

“O ra gore go swana le ge ke re ke jele aesekherime sekolong ka nako ya matena?” Motlatsi, a šišinya a leka go kwešiša.

Tshepo a šikinya hlogo ya gagwe. “E sego bjalo,” a realo. “E swanetše go ba selo sa bohlokwa.”

“Go swana le mola ke timeditše diranta tše pedi tše a mphilego?” gwa botšiša Motlatsi. “Ke mmoditše gore e wele ka potleng ya ka.”

“O tsebile gore ke nnete ka gobane potla ya gago e na le lešoba,” gwa hlaloša Tshepo.

“Eng, bjalo? Se se ra gore Tate o tlo sepela gomme a se sa ba? Goba o tlo re koba?” Motlatsi, a botšiša, a nyaka go lla.

Tshepo a šikinya hlogo. “A ka seke! Tate o a re rata! Ge o tshepišitše motho gore o ka se dire selo se sengwe, gona o se se dire – le gatee. Gape, ge o tshepišitše motho gore o tla dira selo se sengwe, gona o se dire gore a tle a go tshepe. Go swana le ge o tshepišitše Sibongile gore o tlo mo hweletša pene ye mpsha gomme o dirile bjalo! Bjale ššš!”

Tshepo le Motlatsi ba hlola sekhutlwaneng sa karatšhe. Ba bone Moh Ntshona a lebelela sellathekeng sa gagwe. O be a le kgauswi le go letša mogala.

“O ile go lletša Tate mogala! Aowaowa! Re ka mo emiša bjang?” a realo Motlatsi. O be a le kgauswi le go tšhaba ge Tshepo a ikgafa. A tšwa, a leba kotsing thwii!

“Thobela, Moh Ntshona,” Tshepo a realo a sepelela go ya legoreng. “Ke kgopela tshwarelo mabapi le eriale ya gago.”

Moh Ntshona a mo lebelela go thoma hlogong go fihla leotong a momile molomo. O be a hema ka lebelo. “Wa tseba gore eriale ye mpsha e nyaka tšhelete, Tshepo. Mogongwe o swanetše go nyaka mošomo o nthekele ye mpsha!” Lentšu la gagwe e be e re go lla tšhipi.

“Tate o re fa tšhelete ya go ja sekolong,” Motlatsi a realo, a ema kgauswi le buti wa gagwe. “Re tla go rekela eriale ye mpsha ka tšhelete ye a re fago yona.” O be a duma e ke nkabe a se a bolela bjalo, efela o be a swanetše.

“Eya?” a realo Moh Ntshona lentšu la gagwe le rotogela godingwana. “Le hwetša tšhelete neng, le gona bokae?”

“Yo mongwe le yo mongwe wa rena o hwetša diranta tše hlano ka beke,” ba katakatela morago ba hebaheba mmogo.

“Ke diranta tše lesome ka beke. Re ka boloka …” Tshepo a realo, ka lentšu la go hwelela. Go ka tšea nako ye telele go lefela eriale ye mpšsha gomme Tate o tlo ba a tsebile gore go diregile eng.

Bašemane ba be ba lebeletšane ka go nolega mooko gomme ba lebetše ka ga Moh Ntshona. Ba ile ba makala ge ba mo lebelela gape. Moh Ntshona o be a lebelelega a le boleta ebile eke o a lora.

Bašemane ba hupela moya.

“Lena bana, nkile ka ba le khaethe. E be e na le mmala wo mopududu le wo mopinki. Ke eme ka tšhengwaneng ya rakgolo wa ka kua Lesotho ke swere lenti la yona. E ile godimo lefaufaung. E be e bonala e thabile. Ke e tlogetše gore e fofe. Ke e tlogetše ya ya godimodimo go fihlela ke se sa e bona le gatee.”

A fa bašemane myemyelo. “Go lokile, Tshepo le Motlatsi. Nka se botše Tate wa lena. Eriale yela ya go onala e be e se sa na le mohola. Ke be ke nyaka go reka ye mpsha. Ke tla tliša lleri gomme le tlo namela la tšea khaethe ya lena.”

Ge a sepela bašemane ba kwa a re, “Nka le fa tšhokolete ya go fiša le khekhe ka moraleng ge le fetša go fologa!”

Bašemane ba lebeletšana, gomme ba myemyela.

E ba le boitlhamelo!

Ka kanegelong go na le tlhalošo ya ka fao sefahlego sa Moh Ntshona se lebelelegago ka gona ge a befetšwe. Hlohleletša bana go thala seswantšho sa ka fao sefahlego sa bona goba sa mogwera wa bona se lebelelelago ka gona ge a befetšwe.