Temo le mahodu a dimela
Home | Written stories | Multilingual stories | Temo le mahodu a dimela

Written stories

Temo le mahodu a dimela

Author

Kgosi Kgosi

Illustrator

Magriet Brink and Leo Daly

Translator

Mpho Masipa

Temo e be e le mosetsana yo monnyane wa bohlale yo a bego a dula motseng wa Qunu. O be a rata go ya sekolong le go ithuta dilo tše diswa.

Ka letšatši le lengwe sekolong, mphato wa gagwe o ile wa ithuta ka ga go lema le go bjala merogo. Temo o be a kgahlilwe

ke kgopolo ye kudu ka fao a bego a fela pelo ya go fihla gae gore a botše batswadi ba gagwe ka yona.

TINGGGG! Tšhipi ya mafelelo ya sekolo ya lla gomme bana ka moka ba kitima ba etšwa ka diphapošiborutelong ba lebile gae.

 

Ge Temo a fihla gae, mmagwe le tatagwe ba be ba enwa teye ka moraleng.

“Dumela, Mma. Dumela, Tate,” a realo ge a tsena ka moraleng.

“Dumela, Temo,” gwa araba batswadi ba gagwe.

“Letšatši la gago le bile bjang sekolong?” gwa botšiša mmagwe.

 

“Le bile bose! Ke ithutile se sengwe sa go kgahliša,” gwa fetola Temo ka lethabo a lebile phapošing ya gagwe ya malao.

Batswadi ba Temo ba ile ba makala gore Temo o bolela ka eng, efela pele ba mo kgopela gore a hlaloše, a nyamelela.

Ka phapošing ya gagwe ya malao, Temo o ile a hlobola yunifomo ya gagwe a apara diaparo tše dingwe.

 

Efela e be e se diaparo tša letšatši le lengwe le le lengwe. O apere diobarolo, diputsu le lephephe.

Temo o ile a boela ka moraleng. “Halala! Mma le Tate, lebelelang!” a realo. Batswadi ba gagwe ba be ba maketše kudu.

Temo o be a sa ke a dumela go dira mešomo ya ka gae, ke ka lebaka la eng gateetee a apere diaparo tša mošomo?

 

“Ke ka lebaka la eng o apere ka tsela yeo, Temo?” tatagwe a botšiša.

“Ka gobane ke nyaka go thoma go bjala merogo ya ka, Tate,” a realo ka lethabo.

“Bjalo, o nyaka go ba le tšhengwana ya gago ka mo gae?” mmagwe a botšiša.“Ee, Mma,” Temo a fetola.

 

Batswadi ba Temo ba ile ba lebeletšana ba ipotšiša gore Temo o tlo kgona bjang go hlokomela tšhengwana mola

a balabala ge a swanetše go dira mešomo ye bonolo bjalo ka go ba direla teye. Efela ba akantše gore ba nyaka go mo tshepa le ge go le bjalo.

Gomme Temo le tatagwe ba ya ka ntle ba kgetha seripa sa naga ka jarateng fao

Temo a ka thomago tšhengwana ya gagwe. Tatago Temo o ile a ya ka gae go apara diobarolo tša gagwe.

 

 

Sa pele, Temo le tatagwe ba dirišitše foroko ya tšhengwana go epa fase. Se se thušitše ka go letefatša mabu gore ba kgone go bjala dipeu.

Se thušitše gape go letefatša ngwang wa go se nyakege le maswika a ka tlase ga mabu.

Sa go latela, ba harakile ngwang wa go se nyakege le maswika mmung. Temo le tatagwe ba tsentše ngwang ka

dipolasetiking tše dikgolo tše diso ba di lahlela ka gare ga motomo wa matlakala.

 

Ka letšatši la go latela Temo o rile ge a boa sekolong, a hlobola yunifomo ya sekolo ka pela a ya le tatagwe ka tšhengwaneng

ya gagwe. Tatagwe o rekile dipeu tše ba tlo di bjalago. Gomme, ba bjala ba bjala! Ba bjetše dipeu tša sepenetšhe, dikherote,

ditamati le dinawa. Gomme Temo a nošetša mabu go thuša dipeu gore di mele. Ka letšatši le lengwe le le lengwe morago ga fao

Temo o be a thabela go tla gae ge sekolo se etšwa le go nošetša tšhengwana ya gagwe.

Efela go be go na le bothatanyana: ge go be go se yo a lebeletšego, diphoofolo di be di thoma goja dimela tša merogo tša Temo!

 

Ka letšatši le lengwe, o rile ge a eya gae go tšwa sekolong, Temo a hwetša dipudi di eja dimela ka tšhengwaneng ya gagwe. O di kobile gomme a kitimela ka ntlong.

“Mma! Tate! Dipudi di ja dimela tša ka tša merogo. Nkane le be le sa di lebelele?” a realo, a lla.

“O re swarele, Temo,” tatagwe a kgopela tshwarelo. “Nna le Mma re be re sekame. Areye ka ntle re bone gore re ka dira eng.”

Gomme ba ya ka tšhengwaneng. Dipudi di sentše bjang! Efela go kaone ka gobane di sentše karolo ye nnyane ya tšhengwana fela.

“A re ageletše tšhengwana ka legora, Tate,” Temo a šišinya.

 

“Ke kgopolo ye botse yeo!” Tate a fetola.

Gomme Temo le tatagwe ba ageletša tšhengwana ka legora gore dipudi di se sa tsena.

Ka letšatši la go latela ge a boa gae go tšwa sekolong, Temo a hwetša dikgomo di eja dimela tša gagwe. Dikgomo

di bile bohlale kudu tša bula keiti ya tšhengwana ka manaka a tšona!

 

Temo o ile a leka go koba dikgomo, efela kgomo ye tee ya manaka a bogale a magolo, e ile ya mo lebelela gomme a tšhoga!

Dikgomo e be e le tše dikgolo! Gomme o ile a kitimela ka ntlong.

“Mma! Tate! Bjale dikgomo di ja dimela tša ka tša merogo,” a realo.

 

Temo le tatagwe ba tšwetše ka ntle ba hwetša dikgomo di fula ka tšhengwaneng ya Temo. Tatagwe o ile a di koba.

“Tate, nkane re sa notlele keiti ka senotlelo?” Temo a šišinya. “Dikgomo di ka se sa kgona go bula keiti gape.”

Tatagwe o naganne gore ke kgopolo ye botse yeo gomme ba ya go reka senotlelo ba notlela keiti.

Ka letšatši la go latela Temo o rile ge a boa sekolong, a se hwetše dipudi, le dikgomo, efela dinonyana di eja dimela ka

tšhengwaneng ya gagwe! O di kobile a kitimela batswading ba gagwe go ba botša.

 

“Mma! Tate! Bjale dinonyana di ja dimela tša ka tša merogo,” a lla.

Tatago Temo o ile a ya le yena ka ntle go bona gore bothata ke eng.

“Ga ke tsebe gore ke dire eng bjale, Temo,” a realo tatagwe a ingwaya hlogo ge a dutše a nagana kudu.

“Ke tseba gore re ka dira eng,” Temo a realo ka pejana. “Re ka apeša nete ka godimo ga tšhengwana, gomme dinonyana di ka se fihlelele dimela.”

 

Gomme Temo o be a nepile! Ga se a hlwa a sa belaetšwa ke diphoofolo tša goja dimela tša tšhengwana ya gagwe gape.

Ga go dipudi tše di tlogo tsena, ga go dikgomo tše di tlogo tsena gape ga go dinonyana tše di tlogo tsena.

Dimela tša ka tšhengwaneng ya gagwe di ile tša gola tša gola, gomme e se kgale ya ba nako ya go kga merogo! Mmago

Temo o apeile sopo ya bose ya dinawa, dikherote, sepenetšhe le ditamati gomme ka moka ba ipshina ka dijo tša go tšwa ka tšhengwaneng ya Temo.