O yo monnyane kudu
Home | Written stories | Multilingual stories | O yo monnyane kudu

Written stories

O yo monnyane kudu

Author

Mongwadi ke Dorothy Dyer

Illustrator

Diswantšho ka Magriet Brink le Leo Daly

Mma Tau o be a boya gae! O sepetše sebaka se setelele ka dithuto, gomme ba lapa la gagwe ba be ba mo hlologetše. Ka moka ba be ba thabile kudu. Efela Thapelo, ngwana yo monnyane go bana ba gagwe ka moka, o be a thabile go ba feta ka moka.

Ka letšatši le Mma Tau a boilego ka lona, ba lapa ba ile ba dira ditokišetšo mesong. Ka ntle letšatši le be le hlabile. Thapelo o be a raga bolo ya gagwe mo fase. O be a nyaka go bontšha mmagwe ka fao a bapalago kgwele ya maoto bokaone ka gona go tloga mola a mmonego la mafelelo. “Swara ye, Bless,” a laela mpša. Efela Bless ya lebelela bolo ya ikela ka gare ga ntlo.

Thapelo o ile a latela mpša a ya go sesi wa gagwe yo mogolo, Refilwe. Refilwe e be e le DJ. O be a sepela le mabaka ka fao a bego a apara digalase tša gagwe tša letšatši le ka ntlong. Refilwe o be a le ka phapošing ya gagwe a lokiša mmino wo a tlo go bapalago ge Mma a tsena ka lebati la ka pele. “Nka se bapale repo ye a bego a phela a belaela ka yona,” a realo Refilwe. “Lehono re tlo kwa jese fela. Ka tsela ye go ratago Mma.” O ile a hlobola digalase tša gagwe tša mahlo gomme a ponyetša Thapelo leihlo. “Mo gongwe o ka bina le Mma.”

Gomme Refilwe o ile a apara ditheeletši tša gagwe tša ditsebeng gomme a binela mmino ka hlogo.

“Naa nka go thuša?” gwa botšiša Thapelo.

“Eng?” a realo Refilwe, a tloša ditheeletši tša gagwe tša ditsebeng. “O rileng?”

“Naa nka go thuša?” Thapelo a goeletša.

“Ga o hloke go goeletša,” Refilwe a realo. “Ke go kwa gabotse.” O ile a šikinya hlogo. “Dilo tšohle di mo khomphuthareng, Thapelo. Ka fao, o kase kgone go nthuša. O yo monnyane kudu.”

Thapelo o ile a ya go buti wa gagwe, Saul. O be a le ka khitšhining, a paka ye nngwe ya dikhekhe tša gagwe tša go kgethega. Nako le nako ge go be go na le tiragalo ya go kgethega, Saul o be a paka khekhe. Ka letšatši la matswalo a Thapelo la mafelelo, o dirile khekhe ya tšhokolete ya go ba le diSmarties ka godimo.

Saul o be a apere thetho ya mebalabala gomme a hudua motswako wa khekhe ka sekotlelong se segolo. “Ke khekhe ya swiri,” a botša Thapelo. “Ke ye Mma a e ratago kudu.”

“Naa nka go thuša?” gwa botšiša Thapelo.

“Aowa,” a realo. “La mafelelo o ile wa wiša lee. O tla ntshwarela, Thapelo. O yo monnyane kudu.”

O ile a ya go sesi wa gagwe yo mongwe, Mampotoko, yo a bego a kgabiša phapošibodulo. Go be go na le ditšhaene tša dipampiri le dipalune. “Naa nka go thuša?” a botšiša.

“Swara, leka go budulela moya ka gare ga tše,” a realo, a e fa Thapelo dipalune. O kgethile ye hubedu gomme a thoma go budulela moya ka gare ga yona. O lekile a ba a leka efela a palelwa ke go budulela moya wo o lekanego ka gare.

“Aowaowa,” a realo ka manyami. “Ke nna yo monnyane kudu.”

Gomme Thapelo o ile a ya go Ntate. O be a dutše tafoleng, a phuthela pheta ya molala ya Mma. “Pheta ye e na mebala ye a e ratago kudu,” a realo. “Phepole le talamorogo. Ga se ye botse?”

Thapelo o bone pampiri ya go phuthela ya go ba le dinaledi.

“Nna nka go thuša go phuthela pheta ya molala?” gwa botšiša Thapelo.

“Aowa, o tla ntshwarela, Thapelo, o yo monnyane kudu,” a realo ntate wa gagwe.

Thapelo o ile a nyama. O ile a lebelela mpša ya bona, Bless, e dutše kgauswi le Ntate. “Etla, Bless,” a e bitša. Efela Bless ga se ya ya go yena. “Le Bless e nagana gore ke yo monnyane kudu,” Thapelo a nagana.

Thapelo o ile a ya ka ntle a dula setupung sa ka pele. “Okare nka ba yo motelele bjalo ka lekgema,” a nagana. “Batho bohle ba tlo ntšhaba gomme ga go yo a tlo rego go nna, ‘O sa le yo monnyane kudu.’”

Ka nako yeo a kwa lešata le legolo ka ntlong. “Bless! Bless, boya!”

Bless e ile ya kitima ya feta Thapelo le sekhutlo sa ntlo. Gomme Ntate o ile a kitimiša Bless. Saul o ile a latela. Refilwe le yena. Ka morago gwa latela Mampotoko. “Mpša yela e utswitše mpho ya Mma!” Ntate o ile a goeletša ge a feta Thapelo. Thapelo le yena o ile a tsena fase a kitimiša Bless.

Bless e ile ya tšwa lešobeng la terata gomme ya fofela ka jarateng ya baagišane. “Boya, Bless!” ba realo. Gomme ka morago ga sebakanyana Bless e ile ya boya ... efela e be e se ya swara mpho!

“Ijoo, e e tlogetše ka baagišaneng!” Ntate a bobola. “Ba ga Sithole ga ba gona ba tlo boya gosasa! Ka fao, e tlo ba ka lehlakoreng le lengwe la terata go fihlela ba boya!”

“Nka tsena ka lešoba lela ka ya go e tšea,” gwa šišinya Thapelo.

“Aowa,” ka moka ba realo. “O yo ...” Ba homola. Ba ile ba lebelela Thapelo.

“O ka lekana?” gwa botšiša Refilwe.

“O yo monnyane ka fao o ka lekanago?” gwa botšiša Saul.

Thapelo o ile a gagaba mo fase a ipitlaganya ka lešobeng. O ile a kgona go tsena. Fale, godimo ga bjang ka jarateng ya Sithole, e be e le mpho ye e phuthetšwego, e na le pampiri ya go phuthela ye nnyane ya go kgeiga. O ile a topa mpho gomme a ipitlaganya gape lešobeng a boela ka lehlakoreng le lengwe la terata.

“Ijoo, Thapelo,” a realo Ntate. “O naledi!”

“Ditheto tše tharo go Thapelo!” Saul a realo, gomme ka moka ga bona ba mo gokara.

Ka morago mo mosegareng go ile gwa kwagala motho a kokota lebating. E be e le Mma! Thapelo o ile a kitimela ka matsogong a gagwe.

“O godile bjang, mošemane wa ka,” a realo. “Lebelela gore o yo motelele bjang bjale.”

“Efela ke sa le yo monnyane kudu, Mma,” a realo.

“Aowa!” bohle ba realo.

“Aowa, ga go bjalo!” a realo Ntate, “O bogolo bjo bo lekanetšego!”