Mulalo le lekgema | Multilingual stories | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Mulalo le lekgema

Written stories

Mulalo le lekgema

Author

Kanegoleswa ka Kai Tuomi

Illustrator

Diswantšho ka Natalie le Tamsin Hinrichsen

Mulalo o kgona go bolela le diphoofolo. O kgona go kwešiša seo se boletšwego ke phoofolo ye nngwe le ye nngwe LE phoofolo ye nngwe le ye nngwe e kgona go kwešiša seo se boletšwego ke Mulalo. 

Ka letšatši le lengwe Mulalo o rile a sepela a feta sehlaga sa nonyana ya mologi. 

“Re thuše,” la realo lentšu le lennyane ka sehlageng, “go na le noga ka mo gomme e nyaka go re ja.” 

Mulalo a lebelela ka sehlagenggomme ka nnetenoga e be e itatile go dikologa dinonyana tša balogi tše tharoNoga e be e butše molomo e le kgauswi le go di metšaMulalo o ile a ntšha noga a e fošetša tseleng. 

Aowaaaa,” noga ya goeletšage e fofa moyeng gomme ya wela ka sethokgweng. 

“Re a leboga,” tša realo dinonyana tša balogi, “re ka se tsoge re lebetše se.” 

Kua pele mo tseleng Mulalo a feta bokamorago bjo botsotho bja boyabja kolobesodi, e hlodumetše ka seolong se segolo. 

“Re thuše,” a realo mantšu a mannyane a makgolokgolo, “go na le kolobesodi mo gomme e senya seolo sa rena!” 

Hei,” a realo Mulalo, a phaphatha kolobe mokokotlong, “nke o tlogele makeke a, o senya legae la ona.” 

“Go lokile,” a realo kolobesodi a etšwa ka seolong a kitimela ka sethokgweng. 

“Re a leboga,” makeke ka moka a realo go Mulalo, “re ka se tsoge re lebetše se.” 

Mulalo a tšwela pele a sepela gomme gateetee a fihla nokeng.  

Thuša,” lentšu la realo go tšwa leribeng la nokaGe Mulalo a lebelela, a bona hlapi e patlame mohlabeng. “Ntsenye ka meetseng gape hle,” hlapi ya realo, lekgema la go tšofala la go kgowa le ntlogetše fagomme ga ke kgone go hema nageng ya go oma.” 

Mulalo a tsenya hlapi ka meetseng. PHONKGOO! 

Ke a leboga,” ya realo hlapi, e phaphasetša maphegwana a yona, “nka se tsoge ke lebetše se.” 

Mulalo a sepela tseleng ya go ipata ka nokaGa se a fihla kgole ge a tla kwa: PHUU! KGRR! PHAA! Lekgema le be le sepela ka sethokgwengGomme Mulalo a le bona le dula gare ga tsela – THAA! Lekgema e be e le le legolo ka fao e lego gore Mulalo o tsebile gore a ka se kgone go le feta. 

Dumela,” a realo Mulalo, “ga o nkhutelele?” 

“O na le tšhelete?” gwa botšiša lekgema. 

Aowa,” a realo Mulalo. 

Gabotsebotsega ke sepele go fihlela ke hwetša se sengwe go wena,” la realo lekgema. “Ke dumela gore o ka ntshegišaGe o ka mpotša motlae wa botse o tla feta.” 

Gomme Mulalo a botša lekgema motlae. E be e le ka ga kgabo le thutlwaefela o be o sa segiše gomme lekgema ga se la sega. 

“O tlo swanela go dira se sengwe,” la realo lekgema. “E re ke nagane. O bona mohlare ola wa seboi?” Mulalo a dumela ka hlogo. “Ntlele peu go tšwa bogodimo bja seboi,” la realo lekgema, “gomme ke tlo nagana ka ga go feta ga gago.” 

Mulalo o ile a leka go namela kutu efela e be e redimoša a sa kgone go ngaparela gabotseGateetee se sengwe sa fofa ka godimo ga hlogo ya gagwe. 

“Re ka thuša,” dinonyana tša balogi tše tharo tša ka pele tša realoDinonyana di kgona kudu go dira diloDi kgele bjang le mahlakanoke tša dira thapo e telele. Di fegile thapo go tšwa bogodimong bja mohlare wo motelele. 

Ke a leboga,” a realo Mulalogomme a namela ka thapo a tšea peu ya seboi bogodimong bja mohlare. 

Ga se nnete,” lekgema la realo le tšea peu. “O ntlhalefeditše.” 

Bagwera ba ka ba nthušitše,” a realo Mulalo. “Ga se go hlalefetša seoNka feta bjale?” 

Aowa,” la realo lekgema. “Seo se bile bonolo kudu. E re ke go botše. O bona sepharana sa bjang bjola?” Mulalo a dumela ka hlogo. Lekgema le tšholotše mokotla wa dinawa godimo ga bjang. “Topa dinawa tšohle pele ke bala go fihla go masomepedi gomme o tlo feta,” lekgema la realo le sega. “A re bone gore bagwera ba gago ba tlo go thuša na. 

Ka fao Mulalo a ya sepharaneng sa bjang gomme a thoma go topelela dinawa tša lekgema. 

“Re tla go thuša,” a realo mantšu a makgolo mo bjanyengMulalo a lebelela tlase gomme a bona makeke a mantšintši. 

Ke a leboga,” a realo, a myemyelaKa thušo ya makekeMulalo a topelela dinawa tšohle pele lekgema le fihla go lesomepedi! O ile a fa lekgema dinawa. 

Ke ka lebaka la eng dinonyana tše dinnyane tša balogi le makeke a go thušitše?” lekgema la botšiša, le bonala le tlabegile kudu. 

Ka gore ke bagwera ba kagomme seo ke se se dirwago ke bagwera – ba a thušana,” a realo Mulalo. 

“Go lokileteko ya mafelelo,” la realo lekgemaLe tšere leswika le lehubedu la le fošetša fao noka e fihlago tlase kudu. “Eya o le tšeye,” la realo le sega. 

Mulalo a lebelela ka nokeng. Go bonagetše gadi ya silibera gomme hlapi ya emiša hlogo. Go be go na le leswika le lehubedu ka gare ga molomo wa yona. 

Ke a leboga,” realo Mulalo. fa lekgema leswika le lehubedu. 

Lekgema le ile la thoma go lla. “Ke duma o kare diphoofolo nkabe di nthuša ka tsela ye di go thušago,” la realo lekgema. “Ke a kgowa gomme ga go yo a dirago se ke mo laelago. Mogongwe ke tlo leka go ba bjalo ka wena.” 

Mulalo a gokara lekgema gomme la ya ka sethokgweng. Go tloga letšatšing leo, lekgema la tlogela go kgowa le ge le sa kgone go bolela le diphoofolo bjalo ka Mulalo, le gwerane le tšona ka moka gomme la di thuša mo go hlokegago.