Dikgopa le tšona di na le maikutlo! | Nal'ibali
Home | Story Resources | Multilingual stories | Dikgopa le tšona di na le maikutlo!

Dikgopa le tšona di na le maikutlo!

Author

Ka Lori-Ann Preston

Illustrator

Diswantšho ka Chantelle le Burgen Thorne

Dikgopa tšeo di bego di dula tšhengwaneng ya Moh Mondliwa di be di sa thaba le gatee.

“KE KWELE!” gwa ngongorega Slimy.

“Le nna,” gwa dumela Speedy, mogwera wa gagwe wa potego. “Ke ka lebaka la eng rena dikgopa re sa ratwe kudu ke dikhunkhwane tše dingwe tša ka tšhengwaneng?”

“Ke lapišitšwe ke tshwarompe ye ka moka,” a tšwela pele Slimy.

“Ee, bothata ke eng ka rena?” gwa botšiša Speedy.

“Ke na le kgopolo, a re kgobokanye dikgopa ka moka re ipelaetše dikhunkhwaneng tše dingwe,” gwa šišinya Slimy.

“Ke kgopolo ye botse yeo,” gwa dumela Speedy. “Re tla ba botša gore ba swanetše go re rata kudu.”

Ka letšatši la go latela, Speedy le Slimy le dikgopa tše dingwe ka moka ba kopana sethokgweng sa meetlwa go boledišana le dikhunkhwane tše dingwe tša ka tšhengwaneng.

“Rena dikgopa re rata go fiwa tlhompho,” a realo Speedy. “Gape re nyaka gore ka moka ga lena le re rate kudu.”

“GA GO KGONEGE!” gwa goeletša Serurubele. “Dikgopa di a boifiša.”

“EE!” gwa dumela Nose. “Dikgopa ga di emenyana.”

“Le a lapiša,” gwa tlaleletša Lešotša.

“Efela re dirile eng se sebe?” gwa botšiša Slimy.

“ENG! Lebelela morurugo leotong la ka,” gwa thoma Tšie. “O a tseba gore o hlotšwe ke eng? Ke dikgopa! Lena dikgopa le kgopha gohle ka seretse sa lena sa go dira gore re redimoge re gobale. Naa le a lemoga gore selo se se redimoša bjang?”

“Re ba bannyane kudu, re tanywa ka gare ga seretse sa lena,” gwa tlatša

Kgošigadi Tšhošwane.

“Oo morategi!” tša realo dikgopa ka go makala. “Re be re sa tsebe.”

“Ga se seo fela,” Lešotša a realo. “Le tseba sephethephethe se le se hlolago? Lena dikgopa le lepologa kuuuudu.”

“Gomme ga se seo fela,” gwa tlaleletša Serurubele. “Le ka kgona go tlogela go ja maloba ohle? Le senya tšhengwana ya rena ya botse.”

Dikgopa tša ikwa di boifiša. Di be di sa tsebe gore di hlola mathata a mantši bjalo. Dikgopa tše dinnyane di ile tša ikwa gampe kudu tša thoma go lla.

“Go swanetše go ba go na le se sebotse se re se dirago rena dikgopa?” gwa šišinya Slimy.

Dikhunkhwane tše dingwe di be di homotše. Di ile tša naganiša kudu ka ga se sebotse se se dirwago ke dikgopa.

Mafelelong, Serurubele a re, “AOWA! Tshwarelo, efela lena dikgopa le no boifiša. Ga go na le selo se setee se sebotse ka ga lena!”

“Nnete ke gore, re nagana gore dikgopa ka moka di tloge mo tšhengwaneng. Ka moka ga rena re kwele go lekane!” gwa tlatša Seboko, le ge le yena a be a tletše seretse.

“DIKGOPA GA DI SEPELE! DIKGOPA GA DI SEPELE!” dikhunkhwane tša thoma go opela.

“Emang, emang,” a realo Slimy. “Re feng sebaka.”

“Ee,” a realo Speedy. “Re feng sebaka, re tla le bontšha gore dikgopa di ka dira selo se sebotse.”

Dikhunkhwane tša nagana sebakanyana. “Gabotse,” tša kwana. “Le na le matšatši a mabedi fela go re bontšha gore le na le mohola, go sego bjalo, tsela tšhweu!”

Morago ga gore dikhunkhwane di boele dikarolong tša tšona ka tšhengwaneng, dikgopa di ile tša dula tša nagana tša ba tša nagana.

“Go ka ba bjang ge re ka ithuta go kitima?” gwa šišinya Speedy.

“Ke kgopolo ye botse,” gwa dumela Slimy. “Etlang dikgopa, a re tiišeng mebele!” Dikgopa di feditše letšatši lohle tlhahlong. Efela ka maswabi, di paletšwe ke go kitima.

“Aowaowa!” ya realo kgopa ya motšofadi. “Bjale re dira eng? Re swanetše go tla ka kgopolo ye e tlo dirago gore dikhunkhwane tše dingwe di re rate.”

“Ke na le yona!” a realo Slimy. “A re lekeng go ja sekoro legatong la maloba.”

“Go lokile, re sa se jeleng sekoro?” ba bangwe le bona ba dumela. Gomme, dikgopa tša leka go ja sekoro fela ka tšhengwaneng.

“Aowaowa, se se ka se šome. Sekoro se na le tatso ye MPE!” a realo Speedy ka morago ga sebakanyana.

Dikgopa di ile tša nyama kudu. Tše dingwe di ile tša thoma go phutha magae a tšona gore di sepele.

“Hei, ke na le kgopolo ye nngwe,” gwa sega Simphiwe, kgopa ye nnyanenyane. “Ke nyaka gore ka moka ga lena le kopane le nna ntlhoreng ya mmoto wa ditšhoši.”

“O a gafa? Go tlo re tšea letšatši ka moka go namela mola,” a realo Slimy.

“Ntshepeng,” a realo Simphiwe.

Go fetile matšatši a mabedi gomme dikgopa tša fihla ntlhoreng ya mmoto wa ditšhoši. Dikhunkhwane tše dingwe di kgobokane maotong a mmoto go bona gore dikgopa di nyaka go dira eng.

“Bjalo, kgopolo ya lena ye kgolo ke efe?” ba nyaka go tseba.

“Ee, um …” a realo Simphiwe.

“Ee?” dikhunkhwane tše dingwe tša realo.

“Mafelelong le tlile gore re se sepele ge le bona se re se dirilego,” a realo Simphiwe.

Dikhunkhwane tše dingwe di ile tša ema kgwathe, mahlo a tšona a kgomaretše Simphiwe.

“Tha-da,” a realo Simphiwe a lebile mosekamong wa mmoto wa makeke. “Re o dirile SEREDIMOŠI SA GO REDIMOŠA se sebotse kudu ka seretse sa rena dikgopa ka moka ga rena!”

Go rile hwathe sebakanyana ge dikhunkhwane di nagana ka kgopolo ye.

“GABOOOOTSE!” ba dumela. “A re e lekeng.”

Gomme ba e leka. Dikhunkhwane di ile tša šiedišana ka go redimoga di eya fase seredimošing sa go redimoša. E be e le boithabišo bjo bontši. Bohle ba be ba rata seredimoši gomme gwa kwanwa gore dikgopa di tla tšwela pele go dula ka tšhengwaneng!