Koko o kae?

Written stories

Koko o kae?

Author

Mongwadi keRobert Muponde

Illustrator

Diswantšho kaElizabeth Sparg

Mesong ya letšatši le lengwe Duma o ile a kokota lebating la koko wa gagwe.

Lehono e be e le letšatši la matswalo la Duma gomme Koko o be a mo logetše mongatse wa wulu o mohubedu bjalo ka mpho.

Duma o be a thabile kudu. Phiri ya go lebelelega e befetšwe e ile ya bula lebati.

“Ke wena mang? Koko o kae?” gwa botšiša Duma.

“Ke nna Chidhange, buti wa Koko wa gago,” phiri ya rora.

“Ke ile ka tšhaba kgalekgale ge a be a re ke nna kwefa ebile ke mokgokgodi.

Ke boetše go tla go mmontšha gore ga se nna dilo tšeo.”

“Koko o kae?” Duma a botšiša gape. O be a thothomela.

“O gona. Ebile ga a gona,” a realo Chidhange, a forohla mpa ya gagwe ya go tlala.

Chidhange o ile a potla. O ile a potla wulu ye hubedu ye ntši.

“Aowaowa!” gwa nagana Duma. “O jele Koko!”

O ile a kitimela ka sethokgweng sa ka morago ga ntlo ya Koko.

Chidhange o ile a mo kitimiša. Duma o be a tšhogile kudu.  

 

“Efela Koko o gona fa! O fiša bjang bja kgale le matlakala.”

E rile ge Chidhange a bona Koko, a tšhoga kudu, o ile a kitimela ka mollong.

“Phiri ya setlaela ruri,” Koko a sega.

Chidhange o bone mpho ya Duma, ye e bego e fihlilwe ka tlase ga dikobo, gomme a nagana gore ke Koko.

Bjale o na le mpa ya go tlala wulu le bokamorago bja go ba bohloko kudu! O ile a tšhaba gomme ga se a ka a bonwa gape.

 

Boipshino bja Nal’ibali

Mehopolo eo le ka buang ka yona

Ge nkabe e be e le wena Duma, ke eng se o ka bego o se dirile ge phiri e be e bula lebati? Ke phoofolo efe ye o bego o ka kgetha go e šomiša bjalo ka moanegwa legatong la phiri, le gona ka lebaka la eng? O nagana gore ke tshwanelo gore diphiri di phele di bontšhwa bjalo ka diphoofolo tšeo di sa lokago ka dikanegelong?

Go bona

Thala goba penta seswantšho go swantšhetša karolo ye ya kanegelo: E rile ge Chidhange a bona Koko, a tšhoga kudu, o ile a kitimela ka mollong. Kopišetša mantšu letlakaleng la ka thoko la pampiri le go a kgomaretša botlaseng bja seswantšho sa gago.

Go bala

Nagana ka seo se diregilego ka kanegelong o be o arabe dipotšišo. Lebelela dintlha ka kanegelong go leka go go thuša.  Chidhange o boletše gore o boile go tla go bontšha kgaetšedi ya gagwe gore ga se lehodu goba lehlalerwa. (Phoofolo ye e bitšwago lehlalerwa ke yeo e phelago ka go ja diphoofolo tše di hwilego). O nagana gore Chidhange e be e le lehodu goba lehlalerwa? Efa mabaka go fahlela kgopolo ya gago. Naa Chidhange o be a bolela maaka ge a be a bolela ka Koko wa gagwe gore, “O gona. Ebile ga a gona.”? O nagana gore o be a era goreng? Naa o ka ba o bile le maikutlo a mohuta ofe ge o ka re o be o etetše leloko la lapa gomme phiri ye e lebelegago e nyatšega ya go bulela lebati?

Go ngwala

Ke dilo dife tše dingwe tšeo phiri e ka ikhweletšago tšona go di ja ka ntle le bokoko le wulu? Ngwala “lenaneo la direkarekane” leo o le šišinyetšago Chidhange.

Go bapala terama

Hlama kanegelo ye nngwe ka ga Chidhange. Ka kanegelong ye, bontšha gore o ithutile thutwana go tšwa go seo se hlagilego go Koko o kae?