Go phonyoga ka lešobana la nalete
Home | Written stories | Multilingual stories | Go phonyoga ka lešobana la nalete

Written stories

Try our growing collection of stories to print out or read aloud at home with the whole family.

Go phonyoga ka lešobana la nalete

Author

Ka Lesley Foster

Illustrator

Diswantšho ka Jiggs Snaddon-Wood

Olwethu, wa okothopase, o be a iketlile ka fase ga ntlhana ya leswika ka gare ga bodiba kgauswi le lebopo. O be a tšhogile. Ga sa nka a ba kgole ka tsela ye le bodiba bja gagwe bja mehlašaneng ya ka lewatleng. Ka mehla o be a ikwa a šireletšegile mehlašaneng ya gagwe ya ka lewatleng, a utame kgole le lebopo le batho. Eupša matšatšing a sego kae a go feta, motswala wa gagwe e lego Oscar, o betile sebete sa go ya kaekae le yena go yo boga madiba a kgauswi le lebopo. “Mo go a tšwafiša. Nna ke nyaka go bona tša lefase. Sepela le nna, Olwethu,” gwa realo Oscar.

Olwethu o be a mo rapetše gore a se ke a ya, eupša Oscar ga sa nka a mo theetša gomme ka mehla a dira se yena a se ratago. Gabjale e be e le matšatši a mmalwa a sepetše. Ke ka baka leo Olwethu a ilego a tšea sephetho sa go yo mo tsoma. Ge a dutše a mo tsoma, o ile a fihla bodibeng bja kgauswi le lebopo, moo mafelelong, a ilego a hwetša sephedi sa ka lewatleng seo se ka mmotšago gore go diragetše eng ka Oscar.

                                                                                                                                                                         

“O be a rata dilo tša go mo feta,” gwa realo hlapi ya naledi e nyamile. Diphedi tše dingwe tša ka lewatleng di ile tša dumelelana le hlapi ya naledi gomme tša re, “Re mo lemošitše gore a hlokomele dilo tša mebalabala tša go lekelela ka meetseng.” Letlapakgerere le ile la ntšha hlogo gomme la re, “Morei wa dihlapi o be a thabile kudu gore o swere okothopase.” Olwethu o ile a nyama kudu. O be a tlo swanelwa ke go boela bodibeng bja gagwe a nnoši. Ge a sa phaphametše ka fase ga ntlhana ya leswika, a nagana kamoo a tlago go hlologela Oscar ka gona, o ile a kwa mantšu a batho le semeetseng. Ge Olwethu a utswa ka leihlo, o ile a bona ngwanenyana yo monyenyane, mmagwe le makgolo wa gagwe mafelelong a bodiba. Ba be ba lebeletše fase ka meetseng.

Ge Olwethu a boela ka fase ga leswika, o ile a kwa mokgekolo yoo a re, “Viwe, bona, okothopase ke yeo! Naa o kgona go e bona ka moo fase ga leswika?” Gateetee Olwethu a fetoša mmala wa gagwe gore a swane le maswika le dihlašana tša ka lewatleng tša kgauswi le yena. Eupša Viwe o be a mmone. “Ee! Bona, ke nagana gore e leka go utama,” gwa realo Viwe a šupa mo Olwethu a bego a le gona.

A gopola se se dirageletšego Oscar, Olwethu o ile a tšhaba gore a utame. O ile a tšhabela ka fase ga leswika le legolo ka lebelo la mmutla. Eupša sa go mo tšhoša le go feta ke gore ngwanenyana yoo o ile a sepela ka moo meetseng gomme a dula godimo ga leswika le legolo leo Olwethu a bego a utame ka fase ga lona. Ngwanenyana o be a swere selo sa mmala wa go taga ka seatleng sa gagwe, eupša Olwethu o be a sa tsebe gore selo seo ke eng Olwethu o be a ithatela mebala ya go taga. Mehlašana ya ka lewatleng ya mo a dulago e tletše ka mebalabala. E be e tletše ka diphedi tše dihwibidu, tša go phadima, bjang bjo botalamorogo le dihlapi tše dintši tše dibotse tša dinaledi.

                                                                                                                                                                            

Olwethu o ile a kwešiša gore ke ka baka la eng Oscar a ile a goketšwa ke selo sa go lekelela sa mmala wa go taga seo morei wa dihlapi a se šomišitšego go mo tanya. A le lefelong la gagwe la boutamo, Olwethu o ile a bona selo sa mmala wa go taga o mopinki se tsena ka meetseng gomme se feta pele ga gagwe. Ntle le go nagana, o ile a swara selo seo ka le lengwe la matsogo a gagwe, gomme ge a bona go sa direge selo, a swara selo seo ka letsogo la bobedi. Ke moka o ile a kwa ngwanenyana yola a re, “Mma, bona, okothopase e swere nko ya ka ya go rutha.” Olwethu o ile a tšhoga kudu moo a ilego a kakatlela selo seo. Ngwanenyana o ile a inama gomme a swara nko yeo ya ka meetseng. Ge ngwanenyana a ekwa gore okothopase e kakatletše selo seo, le yena a se goga ka maatla.

“Mama, okothopase ga e nyake go tlogela selo sa ka!” gwa realo Viwe, a thoma go tšhoga. “Tjo nnaaa,” gwa realo Olwethu kapelapela, “Ke seleka go no swana le Oscar! Ge nka se itlhokomele, ke tlo swarwa!” Kapelapela o ile a tlogela selo seo. Nko ya go rutha e ile ya tsupologa ka meetseng ka lešata, gomme Viwe o nyakile a wela ka meetseng ka sa ka morago godimo ga leswika.

Makgolo wa gagwe o ile a mo sega a re, “O na le mahlatse, Viwe. O bone okothopase e bile o nyakile le go e swara!” “Ee,” gwa realo Viwe ka lethabo, “e bile okothopase e nyakile go swara nko ya ka ya go rutha!” “Ruri ke phologile ka lešobana la nalete,” gwa realo Olwethu ge a rutha a boela bodibeng bja gagwe mehlašaneng ya ka lewatleng. A dutše a goga meetse le go a ntšha, o ile a ja fase gore a tšhabele kotsi. Ge a etla kgole, o ile a kwa makgolo wa Viwe a re, “Basadi! Bona tsela yeo okothopase e sepelago ka yona, Viwe! E kitima ka meetseng bjalo ka sefofane marung.” Eupša Olwethu ga sa nka a ema gore a kwe seo Viwe a se boletšego. Ge e le gabotse, ga sa nka a kgaotša go rutha go fihlela a boetše ka polokego bodibeng bja gagwe ka gare ga mehlašana ya ka lewatleng.

Dira gore kanegelo e be le bophelo! 

  •  Naa o kile wa tšea leeto la go makatša? O ile wa ikwa bjang? Ke ka baka la eng o realo? 
  •  Terowa seswantšho sa okotophase. Okotophase e kgona go fetoša mmala! Ka gona o ka e khalara ka mebala ya go kgahliša goba ka ditsela tša go fapafapana
  • Dira phoustara ya motho yo a timetšego. Terowa seswantšho sa motho yoo a timetšego gomme ka fase ga seswantšho seo o ngwale leina la gagwe, mengwaga ya gagwe le gore naa o bjang.