Olwethu, wa okothopase, o be a iketlile ka fase ga ntlhana ya leswika ka gare ga bodiba kgauswi le lebopo. O be a tšhogile. Ga sa nka a ba kgole ka tsela ye le bodiba bja gagwe bja mehlašaneng ya ka lewatleng. Ka mehla o be a ikwa a šireletšegile mehlašaneng ya gagwe ya ka lewatleng, a utame kgole le lebopo le batho. Eupša matšatšing a sego kae a go feta, motswala wa gagwe e lego Oscar, o betile sebete sa go ya kaekae le yena go yo boga madiba a kgauswi le lebopo. “Mo go a tšwafiša. Nna ke nyaka go bona tša lefase. Sepela le nna, Olwethu,” gwa realo Oscar.
Olwethu o be a mo rapetše gore a se ke a ya, eupša Oscar ga sa nka a mo theetša gomme ka mehla a dira se yena a se ratago. Gabjale e be e le matšatši a mmalwa a sepetše. Ke ka baka leo Olwethu a ilego a tšea sephetho sa go yo mo tsoma. Ge a dutše a mo tsoma, o ile a fihla bodibeng bja kgauswi le lebopo, moo mafelelong, a ilego a hwetša sephedi sa ka lewatleng seo se ka mmotšago gore go diragetše eng ka Oscar.
“O be a rata dilo tša go mo feta,” gwa realo hlapi ya naledi e nyamile. Diphedi tše dingwe tša ka lewatleng di ile tša dumelelana le hlapi ya naledi gomme tša re, “Re mo lemošitše gore a hlokomele dilo tša mebalabala tša go lekelela ka meetseng.” Letlapakgerere le ile la ntšha hlogo gomme la re, “Morei wa dihlapi o be a thabile kudu gore o swere okothopase.” Olwethu o ile a nyama kudu. O be a tlo swanelwa ke go boela bodibeng bja gagwe a nnoši. Ge a sa phaphametše ka fase ga ntlhana ya leswika, a nagana kamoo a tlago go hlologela Oscar ka gona, o ile a kwa mantšu a batho le semeetseng. Ge Olwethu a utswa ka leihlo, o ile a bona ngwanenyana yo monyenyane, mmagwe le makgolo wa gagwe mafelelong a bodiba. Ba be ba lebeletše fase ka meetseng.
Ge Olwethu a boela ka fase ga leswika, o ile a kwa mokgekolo yoo a re, “Viwe, bona, okothopase ke yeo! Naa o kgona go e bona ka moo fase ga leswika?” Gateetee Olwethu a fetoša mmala wa gagwe gore a swane le maswika le dihlašana tša ka lewatleng tša kgauswi le yena. Eupša Viwe o be a mmone. “Ee! Bona, ke nagana gore e leka go utama,” gwa realo Viwe a šupa mo Olwethu a bego a le gona.
A gopola se se dirageletšego Oscar, Olwethu o ile a tšhaba gore a utame. O ile a tšhabela ka fase ga leswika le legolo ka lebelo la mmutla. Eupša sa go mo tšhoša le go feta ke gore ngwanenyana yoo o ile a sepela ka moo meetseng gomme a dula godimo ga leswika le legolo leo Olwethu a bego a utame ka fase ga lona. Ngwanenyana o be a swere selo sa mmala wa go taga ka seatleng sa gagwe, eupša Olwethu o be a sa tsebe gore selo seo ke eng Olwethu o be a ithatela mebala ya go taga. Mehlašana ya ka lewatleng ya mo a dulago e tletše ka mebalabala. E be e tletše ka diphedi tše dihwibidu, tša go phadima, bjang bjo botalamorogo le dihlapi tše dintši tše dibotse tša dinaledi.
Olwethu o ile a kwešiša gore ke ka baka la eng Oscar a ile a goketšwa ke selo sa go lekelela sa mmala wa go taga seo morei wa dihlapi a se šomišitšego go mo tanya. A le lefelong la gagwe la boutamo, Olwethu o ile a bona selo sa mmala wa go taga o mopinki se tsena ka meetseng gomme se feta pele ga gagwe. Ntle le go nagana, o ile a swara selo seo ka le lengwe la matsogo a gagwe, gomme ge a bona go sa direge selo, a swara selo seo ka letsogo la bobedi. Ke moka o ile a kwa ngwanenyana yola a re, “Mma, bona, okothopase e swere nko ya ka ya go rutha.” Olwethu o ile a tšhoga kudu moo a ilego a kakatlela selo seo. Ngwanenyana o ile a inama gomme a swara nko yeo ya ka meetseng. Ge ngwanenyana a ekwa gore okothopase e kakatletše selo seo, le yena a se goga ka maatla.
“Mama, okothopase ga e nyake go tlogela selo sa ka!” gwa realo Viwe, a thoma go tšhoga. “Tjo nnaaa,” gwa realo Olwethu kapelapela, “Ke seleka go no swana le Oscar! Ge nka se itlhokomele, ke tlo swarwa!” Kapelapela o ile a tlogela selo seo. Nko ya go rutha e ile ya tsupologa ka meetseng ka lešata, gomme Viwe o nyakile a wela ka meetseng ka sa ka morago godimo ga leswika.
Makgolo wa gagwe o ile a mo sega a re, “O na le mahlatse, Viwe. O bone okothopase e bile o nyakile le go e swara!” “Ee,” gwa realo Viwe ka lethabo, “e bile okothopase e nyakile go swara nko ya ka ya go rutha!” “Ruri ke phologile ka lešobana la nalete,” gwa realo Olwethu ge a rutha a boela bodibeng bja gagwe mehlašaneng ya ka lewatleng. A dutše a goga meetse le go a ntšha, o ile a ja fase gore a tšhabele kotsi. Ge a etla kgole, o ile a kwa makgolo wa Viwe a re, “Basadi! Bona tsela yeo okothopase e sepelago ka yona, Viwe! E kitima ka meetseng bjalo ka sefofane marung.” Eupša Olwethu ga sa nka a ema gore a kwe seo Viwe a se boletšego. Ge e le gabotse, ga sa nka a kgaotša go rutha go fihlela a boetše ka polokego bodibeng bja gagwe ka gare ga mehlašana ya ka lewatleng.
Dira gore kanegelo e be le bophelo!
- Naa o kile wa tšea leeto la go makatša? O ile wa ikwa bjang? Ke ka baka la eng o realo?
- Terowa seswantšho sa okotophase. Okotophase e kgona go fetoša mmala! Ka gona o ka e khalara ka mebala ya go kgahliša goba ka ditsela tša go fapafapana
- Dira phoustara ya motho yo a timetšego. Terowa seswantšho sa motho yoo a timetšego gomme ka fase ga seswantšho seo o ngwale leina la gagwe, mengwaga ya gagwe le gore naa o bjang.