Tshephišo ke tshephišo
Home | Written stories | Multilingual stories | Tshephišo ke tshephišo

Written stories

Try our growing collection of stories to print out or read aloud at home with the whole family.

Tshephišo ke tshephišo

Author

Wendy Hartmann

Illustrator

Richard Mackintosh

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Maakabosane ke dinonyana tša maoto a matelele a mmala wa namune le melomo e metelele ya mmala wa namune tša go fofa go tšwa Lebowa go ya Borwa di be di fofele morago gape. Bjale, kgale kgale, maakabosane e be e le dinonyana tša go dira lešata le lentši lefaseng ka bophara.

Ka dinako tšohle a be a dula a bolela. Ge a fofela Borwa a rile go fihla Afrika, le lengwe le le lengwe la bolela ka selo se fapanego, ebile ka moka ga ona a be a bolela ka nako e tee, ga go na le leakabosane le le tee leo le bego le bolela taba ya go kgahliša.

Ge leakabosane le tee le rile, “Hlapi! Ke rata go thea dihlapi.”

Le lengwe le tla re, ” Ke rata go thea dihlapi ka meetseng. Meetse a thapile kudu.”

Gomme le lengwe le tla re, “Thapa? Ke hloile go thapa.”

A tšwela pele bjalo … “Ge o thapile ga o ome le gatee.”

“Thapa? Naa o ka kgona go fofa ge o thapile?”

“Fofa? Ka lebaka la eng, o no phaphasetša maphego a gago gomme o tla kgona go fofa!”

Promise is a promise 1

Gomme ke ona mantšu a mafelelo ao a kwelego ke mpšhe. E be e sa rate go balabala ga maakabosane, efela e ile ya lebala ka ga lešata ka gobane selo se tee seo e bego e se nyaka ke go fofa.

Ka fao e ile ya ya go itlwaetša. E feditše matšatši e leka go fofa. E ile ya kitimela kua le kua. Ya phaphasetša maphego, efela ga se nke ya kgona go fofa.

“Go fedile,” ya realo. “Ga se fela gore maakabosane a a bolela kudu, se sengwe ke gore a bolela lefeela. A swanetše go otlwa.”

“Le rena re ka se a kgotlelele,” gwa belaela diphoofolo tše dingwe. “Areyeng go bona mokgaditswana wa bohlale.” Di ile tša ya nokeng.

“Le nyaka setu?” gwa botšiša mokgaditswana. “Go bonolo! Lehono gare ga bošego le bolele mantšu a gomme go tla re tuu.” A hebeheba mantšu a maleatlana. “Efela,” a realo, “le gopole selo se tee. Gare ga bošego bja letšatši la boraro maleatlana a tla fela. Morago ga gore a fele le tla swanela go tla ka leano la lena.”

Diphoofolo di ile tša kgobokana bošegogare. Di ile tša hebaheba mantšu a maleatlana gomme tša emela bo esa.

Di ile tša makala ka letšatši la go latela. Go be go se na lešata la maakabosane ka ge a be a tswaletše melomo ya ona. Mafelelong diphoofolo di ile tša kgona go kwana ge di bolela. Di ile tša kgona go boledišana gabotse ntle le go goeletša.

Mpšhe e be e thabile, gomme ya leka gape go fofa. E ile ya kitima. E ile ya phaphasetša maphego ya itlwaetša go fofa ka khutšo go se na lešata, efela ga se ya kgona go fofa. Mafelelong e boetše go maakabosane. A dutše fase, a kgobokane ka mafofa a ona a boleta gomme a tswaletše melomo.

“Ijoo,” ya realo mpšhe, “a bonala a le mahlomoleng ebile a swerwe ke tlala. A ka no ba tshwenya efela a swanetše goja. O ka re a ka ja ntle le go dira lešata.”

Diphoofolo di ile tša ba le kopano mosegareng wa sekgalela. Di be di tseba gore di swanetše go hwetša leano pele ga bošegogare.

“Ge maakabosane a ka bula melomo ya ona gona bjale, a tla bolela go feta peleng,” ya realo khudu.

“Re swanetše go hwetša tsela ya go a tswalela melomo,” gwa ngunanguna kubu.

“Efela a swanetše goja,” ya realo mpšhe … ya ba le kgopolo ye bohlale.

E rile ge go batamela bošegogare diphoofolo tša kgobokana go dikologa maakabosane. “Naa le rata go fetšiša maleatlana a go dira gore melomo ya lena e se bulege?” tša botšiša. Maakabosane a dumela ka dihlogo ka phišagalelo.

“Go lokile, re ka beakanya seo,” mpšhe ya realo, “efela sa mathomo, le swanetše go dira tshephišo, gomme tshephišo ke selo seo se KA SE TSOGEGO se tshetšwe.” Le maakabosane a be a tseba seo. Ka o tee ka o tee a dumela a ba a dumela go tshephiša tšeo di kgopetšwego ke mpšhe.

Leribiši la bošegogare le ile la lla. Maakabosane a be a itokišitše go bula melomo a be a balabala ka lethabo ge mpšhe e ema thwii. “Bjale,” a realo, “gopolang tshephišo ya lena.” Maakabosane a dumela ka dihlogo. “Yo mongwe le yo mongwe wa lena o tla tshephiša gore A KA SE TSOGE a boletše lentšu le lengwe gape.”

Melomo ya maakabosane ya bulega ka letšhogo, efela a sa tšwa go fetša go dira tshephišo. Ke nnete, a swanetše go dira seo a se tshephišitšego.Promise is a promise 2

E sa le go tloga letšatši leo maakabosane a sa homotše. Le gabjale o tla a bona a bethantšha melomo a itira e ke a dira lešata, efela tshephišo ke tshephišo gomme ga sešo a tshela tshephišo ya ona le gabjale.

O tla tšwela pele go bona mpšhe e kitima ka lebelo le legolo, e phapasetša maphego e leka go fofa. Efela, le lehono ga e kgone go fofa. Ka lebaka la tshephišo ya ona ya gore a ka se bolele, maakabosane a ka se kgone go e botša gore dimpšhe ga di fofe.