Korila ya go bitšwa Gus | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Korila ya go bitšwa Gus

Written stories

Korila ya go bitšwa Gus

Author

Ann Walton

Illustrator

Rob Foote

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Gus e be e le korila ye kgolo. E be e dula serapeng sa diphoofolo le korila ye nngwe ya go bitšwa Gabby. Gus le Gabby di be di na le ntlo ye nnyane yeo di bego di dula go yona le tšhengwana ye botse yeo di bego di bapala go yona.

Mohlankedi wa serapa sa diphoofolo o be a loketše Gus le Gabby. O di file dijo tše dintši gore di je – khabetšhe le lephotse le dinawa le mafela, le dinamune tše dintši le diphopho le diapole le … dipanana! Gus le Gabby di be di rata dipanana go feta dijo tšohle!

“Naa nka hwetša panana ya mafelelo?” Gabby o be a botšiša ka mehla ka morago ga matena. Ka gobane Gus e be e le korila ya go loka, ka mehla e be e efa Gabby panana ya mafelelo.

Ka letšatši le lengwe, kgauswi le serapa sa diphoofolo, Mna van Vliet, lehodu la mokotla wa direkwa, o ile a tšeela Koko yo a bego a eya renkeng ya dithekisi mokotla wa direkwa o tletše dijo.

“Thušang! Thušang! Buša mokotla wa ka wa direkwa!” Koko a goeletša. Efela Mna van Vliet ga se a mo lemoga, gomme a sobelela le tsela.

Koko o ile a kitimela monna wa lephodisa yo a bego a eme sekhutlwaneng sa mmila. “Nthuše!” a goeletša. “Monna yola o ntšeetše mokotla wa direkwa!”

“A re mo kitimiše!” lephodisa la realo, bobedi bja bona ba kitimiša Mna van Vliet.

Mna van Vliet o ile a ba bona ba etla, gomme a fofa keiti ye kgolo, a wela ka serapeng sa diphoofolo.

“Lebelela!” a realo Koko a hemelana. “Lehodu le ile ka serapeng sa diphoofolo!”

“A re mo sware!” a realo monna wa lephodisa a hemelana.

Mna van Vliet o be a sa lebelele fao a yago gona. O fofile leboto a wela sethokgweng sa meetlwa ka tšhengwaneng ya Gus le Gabby.

“Ijooo!” a realo.

Lešata le ile la tsoša Gus le Gabby di be di otsetše mosegare.

“Ke nagana gore go na le motho yo a re tlišetšago dipanana!” a realo Gus.

“Ke botho bjoo!” a realo Gabby. “A re ye go yena re mo dumediše.”

Di ile tša ya go Mna van Vliet. Gus e be e le korila ya boleta ya mekgwa ye mebotse. E rile ge e bona Mna van Vliet, ya ema ka maoto a morago ya ipetha kgara bjalo ka moropa e le ge e dumediša.
Gus the gorilla.AW1

E rile ge Mna van Vliet a bona Gus e dira se, a tšhoga kudu. O ile a tšea mokotla wa direkwa gomme a leka go namela leboto gore a boele morago.

“Mphe dipanana!” a realo Gus. Efela Mna van Vliet o be a etla gare ga leboto, gomme Gus ya mo goga ka leoto ya mmetha ka morago gore a wele fase.

Mna van Vliet o ile a wela ka sethokgweng sa meetlwa gape. Gus e ile ya tšea mokotla wa direkwa, gomme ya lebelela ka gare ga ona. Gus e ile ya fošetša ntle dilo tša go rekwa ke Koko ka moka ga tšona. Gomme tlase, ka mokotleng wa direkwa go be go na le ngata ya dipanana tše diserolane tša go butšwa.

Gus o ile a phaphatha Mna van Vliet ka boleta hlogong. “Ke a leboga,” a realo. Mna van Vliet ga se a fetola.

“Gabby,” a realo Gus, “monna yo wa go loka o re tlišeditše ngata ya dipanana!” Gabby e ile ya tla go Gus e bina. Bobedi tša dula kgauswi le Mna van Vliet tša ja dipanana ka moka ga tšona.
Gus the gorilla.AW2

Koko le monna wa lephodisa ba ile ba kwa lešata. Ba ile ba lebelela ka godimo ga leboto gomme ba bona Mna van Vliet a patlame sethokgweng sa meetlwa.

“Lehodu ke lela!” a realo Koko.

“Efa Koko mokotla wa gagwe wa direkwa!” monna wa lephodisa a realo.

“Go lokile,” a realo Mna van Vliet ka makalo. O ile a topa direkwa ka moka a di bušetša mokotleng wa direkwa wa Koko. O ile a o fa Koko ka godimo ga leboto.

“Hmmmph!” a realo Koko. A ya go reka dipanana tše dintši ka mokotla wa gagwe wa direkwa, gomme a namela thekisi ya go ya gae.

Mna van Vliet o ile a lebelela monna wa lephodisa. “Ke tshepiša gore nka se sa tsoga ke utswitše mokotla wa direkwa!” a realo. “Efela hle, ke swanetše go tloga fa. Nkiše seteišeneng sa maphodisa.”

“Agaa, gabjale, Gus,” a realo monna wa lephodisa. “O swere lehodu la go tuma la mokotla wa direkwa! Ke iša Mna van Vliet seteišeneng sa maphodisa gona bjale, efela ke tla boa ka tla go go bona mesong ya gosasa!”

Mesong ya go latela monna wa lephodisa a tla serapeng sa diphoofolo le Lephodisalegolo le sehlopha sa diphala le monna wa khamera le mmega-ditaba. Lešaba la batho le ile la ba šala morago. Mohlokomedi wa serapa sa diphoofolo o ile a ba dumelela go tsena tšhengwaneng ya Gus le Gabby.

“O amogetšwe go ba sephodisa, Gus,” Lephodisa-legolo la realo. “Bjale o lephodisa!” Sehlopha sa diphala se ile sa bapala koša, monna wa khamera a tšea Gus dinepe, gomme mmega-ditaba a ngwala pego ka ga Gus le lehodu la go tuma la mokotla wa direkwa. Lešaba la batho le ile la kgahlega. Ka morago Lephodisa-legolo le ile la neela Gus ngata ye kgolo ya botse ya dipanana tše disorelane.

“Ke a leboga,” a realo Gus. “Go bile bonolo kudu go swara lehodu la mokotla wa direkwa.” O be a thabile kudu, o ile a ema ka maoto a morago a ipetha dikgara. Batho ba rile go bona se ba tšwa ka moka ka tšhengwaneng ya Gus le Gabby ba sepediša.

Gus le Gabby ba ile ba dula fase ba ja dipanana. “Ka gore bjale ke nna lephodisa, ke tlile go ba le mošomo o montši!” a realo Gus.

“Ee,” a realo Gabby ka boikgantšho. “Bjale o ka ja panana ya mafelelo, Gus.”

“Ke a leboga, Gabby,” a realo Gus a tšea panana ya mafelelo.

 

E ba le boitlhamelo!

Ka morago ga go bala kanegelo, šišinya gore bana ba gago ba dire tše dingwe tša dilo tše: nagana ge e ba lehodu le hweditše seo se le swanetšego goba ge e ba le be le swanelwa ke go lefela dipanana tša Koko; ngwala sengwalwa seo ba gopolago gore se ka be se tšweletše ka kuranteng; diragatšang kanegelo.