Moroki wa go bolawa ke bodutu
Home | Written stories | Multilingual stories | Moroki wa go bolawa ke bodutu

Written stories

Try our growing collection of stories to print out or read aloud at home with the whole family.

Moroki wa go bolawa ke bodutu

Author

Derek Wiid

Illustrator

Magriet Brink

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Dell wa moroki o be a dula toropong ye nnyane kgauswi le lewatle. Dell o be a rata go rokela batho ba mo toropong diaparo tša botse. O be a dula a swaregile ka ge a be a soma gape a roka ka mehla. O be a dula a swaregile ka tsela ye e lego gore o be a sa kgone le go dira segwera. Nnete ke gore o be a hloka le nako ya go kota ditedu tša gagwe.

Mesong ye mengwe, tšhipi ya toropong e ile ya lla gomme Dell a tsoga. O ile a ikotlolla le go edimola ka lešata.

“Lehono ke letšatši la mmaraka,” a realo. “Nka se some goba go roka! Nka se roke diaparo tše diswa. Nka se fetoše diaparo tša kgale gore di lebelelege e le tše diswa. Lehono ke tla reka borotho bjo boswa, jamo ye bose, le dikenywa le merogo ye meswameswa.” A goga moya ka go nyama. “Ke ipotšiša gore,” a nagana, “go na le motho yo a tla mpoledišago mo toropong na.”

 

Dell o ile a tsoga mpeteng a ya go hlapa a ba a gohla meno … bjalo ka ge a be a dira mesong ye mengwe le ye mengwe. O dirile komiki ya kofi le dijo tša go fihlola … bjalo ka ge a phela a dira mesong ye mengwe le ye mengwe. O ile a apara besethe le borokgo… bjalo ka ge a phela a dira mesong ye mengwe le ye mengwe. Efela … ga se a apara hempe goba jase. O be a sa ke a apara ka mokgwa wa go tlwaelega go swana le mang le mang.

Wa bona bjale, Dell wa moroki o na le ditedu tše ditelele kudukudu. Ka gore ga se a ba le nako ya go di kota, ditedu tša gagwe di gotše mengwaga ye masomenne-hlano. E be e le tše ditelele kudu ka fao a kgonago go di tata mmeleng wa gagwe; lekga le tee, a mabedi, a mararo. Ke ka fao a bego a nyaka fela besethe le borokgo. Ditedu di be di mo tutetša marega, di mo dira gore a fole ka selemo.

lt1Mesong yeo ya marega ge Dell a eya mabenkeleng, bohle ba be ba mo lebeletše. Ba be ba phela ba mo lebelela. Ba ile ba retologa gomme ba sepediša ntle le go bolela selo.

“Ditlaela tše,” a ipotša bjalo. “Ke ditedu fela.” O lebetše gore ke ditedu tša go feta tša bohle lefaseng ka bophara. O lebetše gore batho ba be ba sa tlwaela go bona motho a itatile ka ditedu.

Dell o ile a sepediša gore a fetše go reka. Bjalo ka mehleng ga go yo a boledišanego naye gomme o ile a kwa a bolawa ke bodutu kudu.

Ge a le tseleng ya go boya mmarakeng a eya gae, Dell a bona mpšanyana ka thoko ga tsela. E ile ya thuthumela, ya itšhikinya, ya mo lebelela ka mahlo a go nyama.

“Hela,” a realo Dell, “mpšanyana ya batho. Naa o kwa phefo? Naa o timetše?”

Dell o ile a kwela mpšanyana bohloko a ba a efa seripa sa borotho. Mpšanyana ya go swarwa ke tlala e ile ya metša borotho ka pejana ya tšokotša mosela, efela ya no fela e ekwa phefo.

Gateetee Dell a tlelwa ke kgopolo ya bohlale, ye botse.

“Naa go ka ba bjang ge nka ripa seripa sa ditedu ka go apeša sona? Naa di ka go tutetša go fihlela o hwetša tsela ya go ya gae?”

“Hauu, hauu, hauu,” mpšanyana ya goba, tše e kego e kwešišitše tšohle tše a di boletšego.

Ka fao Dell o ile a tšea sekero a ripa seripa sa ditedu tša gagwe. O ile a phuthela mpšanyana ka ditedu gomme a bofa lehuto gabotse. E be e bonala e ke ke jesi ye nnyane. Mpšanyana e be e thabile kudu ka fao e bego e sa fetše go tšokotša mosela le go latswa seatla sa Dell.

Go se go ye kae Dell a kwa motho a goeletša. “Pepere! Pepere! O gokae?”lt2

Lekgarebe la kitimela go Dell le mpšanyana. “Ijoo, Pepere, o mo. Ke be ke tshwenyegile kudu,” a realo.

 “Hee,” gwa nagana Dell, “o tlile go sepela ka lebaka la ditedu tšaka.” Efela ga se a sepele.

“Ke leboga kudu ge o hweditše mpša ya ka,” a realo. “Ke nna Pauline. Hmm … naa ga se wena Dell wa moroki?” a botšiša.

Dell a dumela ka hlogo, efela o be a belaetšwa ke gore o tla reng ka jesi ye mpsha ya mpša ya gagwe.

“Gabotse, naa o ka lebelela se?” a realo Pauline. “Ke kgopolo ye botse bjang! Pepere,” a realo go mpša ya gagwe, “o bonala o tutetše.” Pepere a latswa sefahlego sa gagwe ka lethabo.

“Ke dumela gore go na le dimpšanyana tše dingwe tše dintši tše di nyakago dijesi tša borutho ka ge e le marega bjale,” a realo go Dell. “Le tšona o ka di direla dijesi.”

Dell o ile a dira bjalo. O ile a ripa diripa tša ditedu tša gagwe tše di telele kudu a dira dijesi tša dimpša. Go se go ye kae, ditedu tša gagwe ya ba tše dikopana.

Dell wa moroki bjale o rokile diaparo tše diswa, a roka diaparo tše dingwe ka diaparo tša kgale, le dijesi tša dimpša tše dintši. O dirile le bagwera ba bantši ba baswa. Le bjale, Dell o ile a swanela go ithokela diaparo ka gobane bjale o be a se sa na ditedu tše ditelele tša go mo tututetša ka marega le go mo fodiša ka selemo.