Ema go fihlela ke nona!
Home | Written stories | Multilingual stories | Ema go fihlela ke nona!

Written stories

Ema go fihlela ke nona!

Author

Kanegoleswa ka Wendy Hartmann

Illustrator

Simphiwe Mangole

Kgalekgale go be go na le pudi yeo e bego e dula Transkei. Ngwaga o mongwe le o mongwe pudi ye e be e eya mebotong dikgwedi tša mathomo tša selemo. E ile fao ka ge go be go na le dijo tše dintši gomme e eja ka fao e ratago.

Selemo se sengwe e ile ya ya mebotong. E be e sepela tseleng gomme gateetee, gwa ema lepogo le legolo kudu pele ga yona.

“Dumela, Mtšana Pudi,” la realo lepogo. “O ya kae?”

“Ee, Mna Lepogo,” gwa fetola pudi e thuthumela go tloga hlogong go fihla monwaneng wa leoto, “Ke ya mebotong go yo ja dijo tša bose.”

“Agaa,” la realo lepogo. “Ke go kwela bohloko, efela le nna ke swerwe ke tlala. Bjalo, ke manyami ga o na mo o tlo yago! Ke tla goja gona bjale, gona fa!”

“Aowa, Mna Lepogo,” pudi ya realo. “O se dire seo. Aowa, aowa, aowa! O se ke wa ntša gona bjale. Ema ke none pele. Ema selemo se fete. Ka nako yeo ke tla be ke nonne gomme o tlo ja dijo tše dintši.

“Mmmm,” la realo lepogo. “Ke kgopolo ye botse yeo. Go lokile, nka se goje gona bjale, ge o tshephiša gore o tlo boa o kopana le nna gona fa lefelong le.”

Gomme pudi ya go tšhoga ya dira tshephišo gomme ya sepela. E rile go fihla mebotong ya lebala ka lepogo. Selemo sohle e be e eja dimela tše ditalamorogo tša botse mebotong. Mafelelong a selemo ke ge e le botse e nonne. Nako ya gore e tloge mebotong e boele gae ya fihla ka pela.

E rile ge e thoma go boela gae ya gopola se e se tshephišitšego lepogo. Letšhogo la oketšega ka kgato ye nngwe le ye nngwe ye e e tšeago. Ka pejana ya fihla lefelong leo e kwanego le lepogo gore ba tlo kopana gona.

“Ke tla dira bjang?” ya realo e bolelela godimo.

Ka nako yeo mmutla wa tšwelela o tshelatshela gomme wa e dumediša.

“Dumela, Mtšana Pudi,” wa realo. “O lebelelega o phetše gabotse ebile o nonne. Efela o reng o nyamile ka letšatši le lebotse bjalo?”

“Ijoo, Buti Mmutla,” pudi ya realo, “taba ya ka e a nyamiša. Ge ke etla mo mathomong a selemo ke ile ka kopana le lepogo le legolo. Le rile le nyaka go ntša. Ke le kgopetše gore le seke la ntša le eme go fihlela ke nona. Ke rile le eme go fihla ge selemo se fela mola ke jele dijo tše di bose mo

mebotong.”

“La reng?” gwa botšiša mmutla.

“Le dumetše go ema,” pudi ya realo, “gomme la re ke kopane le lona lefelong lona lela. Bjale ke batametše lefelo la gona gomme ke a tseba gore ge le ka mpona, le tlo ntša!” Gomme pudi ya rothiša megokgo.

“Nna ruri! O hlomola pelo!” wa realo mmutla. “Ke taba ye bohloko. Efela thaba. Ke na le leano. E tlogelele nna yeo. Ema mo.”

Mmutla wa kitimela gae ka lebelo. O ile wa apara diaparo tše dibotsebotse. O apare lephephe la go ba le lefofa le lengina le tee le letelele la go bekenya. Wa tšea letlakala la pampiri, le pene, le salanyana, gomme wa kitimela morago go pudi.

O rile go fihla go pudi, wa bofelela sala mokokotlong wa yona gomme wa e namela ka mo o ka rego ka pere. Mafelelong ba fihla fao pudi e swanetšego go kopana le lepogo. Lepogo le be le eme gare ga tsela.

“O mang?” mmutla a botšiša. “O dira eng fa?”

“Ke nna Mna Lepogo, ke emetše goja Mtšana Pudi,” la realo lepogo ka pefelo. “Re kwane. Mpotše gore o mang gabotsebotse?”

“Ke Mna Mmutla. Ke romilwe morerong wa go kgethega ke rongwa ke Kgošikgolo Singewe wa mmušo wo mogologolo wa bohle Afrika. O rile ke kgoboketše matlalo a mapogo a lesome e be mpho ya mosadi wa gagwe yo moswa. Ke bile mahlatse ka kopana le wena. Letlalo la gago le tlo

thuša kudu.”

Mmutla wa tlogela go bolela gomme wa tšea pene le pampiri wa ngwala, Le tee le legolo kudu … Gomme wa ema wa lebelela lepogo.

Lepogo le tšhošitšwe ke seo le se kwelego gomme la retologa la tšhaba.

Pudi ya thaba kudu gomme ya leboga mmutla gore o e phološitše. Mmutla le pudi tša tšea ditsela tša go fapana. Ka moka tša ya magaeng a tšona. E be e thabile kudukudu, gomme e nonne kudukudu, le go feta pele