Neo le lefase le legolo, le lephara
Home | Written stories | Multilingual stories | Neo le lefase le legolo, le lephara

Written stories

Neo le lefase le legolo, le lephara

Author

Vianne Venter

Illustrator

Rico

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Neo o lebeletše ka ntle ka lefasetere la phapoši ya gagwe a bona tebelelego ye pududu ya mmila o mopududu le batho ka moka ba bapududu ba sepediša ka gare ga pula ya go tsorotla ye pududu. A ka se ye ka ntle, o šetše a baletše Mbali dipuku tša gagwe ka moka.

Ka nakwana, Koko o ile a tsena moriri wa gagwe o hlakahlakantšwe ke moya wa ka ntle. O be a swere se sengwe. Neo o be a bona gore e be e le sa papetla, sa khutlonne, sa mebalabala … gomme se ka bulega – go swana le lepokisi la letlotlo!

“Ye ke puku ye ke bego ke e rata ge ke be ke sa lekana le wena,” Koko a botša Neo. “E be e le lebati la ka la go tsena lefaseng le legolo le lephara.”

Gomme a bula puku.

Ka letlakaleng la mathomo e be e le lefelo la maleatlana, la go ba kgole le letšatši le lepududu. Naga e be e le ye talamorogo, ya mmala wa gauta gape ye tsotho, ka godimo e le leratadima le letalalerata le legolo le lebotse le letšatši la borutho le leserolane, le sobela.

“Aa! Ke nnete?” Neo a hemela godimo.

Koko o ile a myemyela. “Ga o tsebe? Dikanegelo ka moka ke dinnete, ge o di tshepa,” a realo. O ile a šupa lefelo mo letlakaleng, moo go bego go sepela mošemanyana wa go feta Neo gannyane ka bogolo a putla naga.

E rile ge Koko a bala, Neo a tswalela mahlo a tšwa, a tshela meboto … go putla lefase le letsotho le lebotse … a ya lefaseng le lephara, le legolo.
neo-3-col-flat-lores

O ile a kwa mantšu a naga.

“Etšwa! Etšwa!” gwa opela nonyana ye nnyane.

“Ke letšatši le lebotse!” a realo lebitsi.

“Etla, etla o bapale,” gwa hebaheba moya mabjanyeng a matelele.

Neo a gopola pula ya go na ye pududu, gomme a ipotšiša ge eba o swanetše go ba ka mo ntle. Efela, ka kanegelong, o ka dira se sengwe le se sengwe. Go be go se na pula fa. Gomme, Neo a kitima go putla naga.

Selo sa mathomo se a se bonego ke se selo se setelele se setsotho sa mmele wa kota, wa go tia. Se be se na le matsogo a matsotho a matelele a go fihla leratadimeng, le hlogo ye kgolo, ya makala le meriri ya matlakala ye metalamorogo ao a bego a fefeula ke moya wa borutho.

“Dumela,” a realo Neo, a tomotše mahlo. “Ke wena eng?”

“Ke mohlare. Ke kgona go bona go selaganya kua melaleng ya gauta ye mebotse. Namela o tle o lebelele le nna.” Mohlare wa mmatamela, gomme Neo a namela.
neo-6col-flat-lores

Neo o be a kgona go bona maphetho a lefase ge a be a le godimo makaleng. Gape go be go na le go gongwe go gontši, go nyakile go mo tšhoša go nagana ka gona.

Efela sehlare se ile sa mo šireletša, gomme sa hebaheba, “Sepela gomme o hlohlomiše. O se tšhoge. Kua ntle go na le lefase le lebotse le legolo, le lephara.”

Gomme, Neo a theoga gomme a sepela go putla naga.

Ka pejana, a fihla totomeng ya mohlaba wa bothata ya go ba le mašobana, a e rego ke mabati a mannyane. O be a ekwa mantšu a milione ka gare, le phathaphatha ya maoto a mannyane a dimilione tše tshela a kitima ka fao.

“Dumela! Ke wena mang?” Neo a botšiša go le lengwe la mabati.

“Dumela!” gwa araba lentšu le lennyane. “Re ditšhošane. Ka mo re bolela ka dikanegelo tša lefase. O nyaka go di kwa?”

Neo o be a rata dikanegelo, ka fao, o ile a dula fase gomme a theeletša. Ditšhošane di anegile dikanagelo tša tšona tša naga le tša lešoka, le tša dithaba le tša ditoropokgolo tša kua pele.

“Dikanegelo tše dintši bjalo?” Neo a botšiša.

“Go na le dikanegelo tše dintši go swana le dinaledi leratadimeng,” gwa araba ditšhošane.

Neo o ile a laela a tšwela pele go putla naga.

Mafelelong, Neo o fihlile meetseng a mantši ao a bego a putla mogola go thoma mesong go fihla bošego. Neo o ile a tsena ka gare ga ona go fodiša maoto a gagwe a go fiša.

Meetse a ile a gaša maoto a gagwe gomme a sega, “Ke nna noka. Ke tšwa dithabeng ke ya mawatleng. Ntatele. Ke tla go iša gae.”
neo-11-col-lores

Neo o ile a nagana ka fao a tlo ipshinago ka seo. Ka fao, o ile a latela noka go putla mogola le magareng ga dithaba. Ba sepetše mmogo mosegare go fihlela mathapama, gomme mafelelong Neo a fihla bogodimong bja mmoto.

Go na fao, o be a kgona go bona torotswana, e hlwekišitšwe ke pula ebile e phadima seetšeng sa letšatši leo le sobelago.
neo-13-col2b-lores

Ka morago noka e ile ya bopa ka boleta, “Sepela, sepela gae. Go na le batho bao ba go ratago, ba nyaka go abelana le wena dikanegelo.”

Neo o ile a theoga a ya toropong. O ile a bona mebila ya go ba le sephethephethe se lebile ka toropong, bjalo ka dinoka. O bone dintlo, di le borutho ka seetša sa mathapama. Batho ba be ba emaema ka gare ga dintlo, bjalo ka ditšhošane tše dinnyane.

Mafelelong, Neo o ile a hlola ka lefesetere fao koko wa go tšofala, wa matsogo a go tia le meriri ye mesese bjalo ka makala a mohlare o mogolo a ilego a tswalela puku a inama gore a atle mošemanyana wa gagwe ge a eya go robala.
neo-15-col-lores

Neo o ile a nagana ka ga naga le mohlare le ditšhošane le noka. Gomme o rile ge a lebelela Koko, molalatladi wa kgantšha ntlwana ka mebala ya go taga bjalo ka seswantšho sa ka gare ga puku ya dikanegelo. Neo o ile a nagana ka bohlagahlaga bja gagwe bjo bobotse ka gare ga matlakala a puku ya dikanegelo yeo Koko a e ratago kudu, gomme o ile a nagana ka yena le Mbali le legae.

Ka fao Neo o ile a kgaogana le puku, a tsena mpeteng wa gagwe wa borutho, ka phapošing ya gagwe ya borabalelo ye bose, ka ntlwaneng ya gagwe.

Gomme ke ka lebaka leo Neo a bulago puku ge lefase le bonala le pudufetše kudu, phapoši ya gagwe e bonala e le ye nnyane kudu. O tsena ka lebati la magareng ga matlakala, gomme a ya lefaseng le legolo, le lephara.

 

E ba le boitlhamelo!

Mmogo naganang le be le hlame tiragalo leswa go tšwa kanegelong le diriša dilo tše di lego tikologong ya lena. Dira mohuta wa tiragalo ye kgolo ya bophelo, goba o hlame tiragalo ye nnyane ka gare ga lepokisi la dieta.