Koketso o timetša dikgogo | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Koketso o timetša dikgogo

Written stories

Koketso o timetša dikgogo

Author

Patricia de Villiers

Illustrator

Vian Oelofsen

Translator

Mpho Masipa

Mesong ye mengwe le ye mengwe Koketso o thuša Koko go fepa dikgogo ka hokong ye e lego ka jarateng ya bona.

 

“Kip, kip, kip,” Koko o bitša dikgogo gomme di tlo kitimela legoreng. “Kip, kip, kip,” ba realo. “Paak, paak, paaaak!” Gomme ge Koko le Koketso ba ithekga ka legora la tlase gore ba gaše peu, dikgogo di a kgarametšana, tša phaphatha maphego, tša fofafofa, di leka go fofana gore ye nngwe le ye nngwe e fihle dijong pele.

 

Koketso o be a dula a balela dikgogo. “Ke dikgogo tše tee, pedi, tharo, nne,” a realo, “le ye nngwe ye tee, pedi, tharo, nne. Di gona ka moka, Koko!”

Mesong ye mengwe Koketso o rile ge a tsoga a bona koko wa gagwe a apere jase ye botse kudu le lephephe.

 

“Lehono ke swanetše go thuša Mtšana Solomon kua kliniking,” Koko a hlaloša, “ka fao, ga ke na nako ya go fepa dikgogo. Naa o tla di fepa, Koketso? O tseba se o swanetšego go se dira.”

 

Koko o ile a tšea mokotla wa gagwe a bula lebati la ka pele. Morago a retologela go Koketso a re, “Bjale, o se lebale go fa dikgogo meetse, gomme se o se ratago, O SE di ntšhe ka hokong!”

 

“Aowa, Koko,” a realo Koketso, “ke tseba SEO!”

 

“Ke holofela bjalo,” a realo Koko. “O hlokomele, hle! Ke tla go bona ka morago. Šala gabotse, Koketso.”

Koko wa gagwe o rile go tšwa, Koketso a dula fase a ja dijo tša go fihlola. “Ke swerwe ke tlala kudu,” a ipotša bjalo. “Dikgogo tšela di swanela go emanyana!”

 

Koketso o ile a ja bogobe bja go tlala sekotlelo se segolo a nwa le galase ya maswi. Morago a dula setupung sa ka pele gomme a ja apola.

 

“Dumela!” a realo go Malome Koos yo a bego a feta ka teroli ya gagwe ya mabenkeleng le mpšanyana ya gagwe.

 

“Dumela, Mme!” a realo a emišetša Mtšana Zihlangu yo a bego a putla tseleng seatla.

 

“Etla o bapale le nna, Pinky,” a bitša motswala wa gagwe, yo a bego a etšwa ka lebenkeleng la mo sekhutlwaneng, a swere lofo ya borotho.

 

“Tshwarelo hle, nka se kgone, ke na le mešomo ye ke swanetšego go e dira,” Pinky a fetola. “Wena ga o na mošomo?”

 

Gateetee, Koketso a gopola gore ga se a fepa dikgogo. “Ijoo,” a realo, “dikgogo tša batho, tša go swarwa ke tlala!”

 

Ka nnete, dikgogo di be di lla ka hokong. Koketso o ile a bula keiti ya tlase ka tlhokomelo ye kgolo. “Kip, kip, kip,” a realo. “Le ntshwareleng, dikgogo, dijo tša lena ke tše.” Gomme a gaša dipeu mo fase.

 

“Ke dikgogo tše tee, pedi, tharo nne,” a balela, “le ye yengwe ye tee, pedi, tharo, nne.”

 

O ile a lemoga gore sekotlelo sa meetse a dikgogo se omile gomme a sepediša a ya go kga meetse ka moraleng – efela a lebala go tswalela keiti ge a etšwa!

 

“Aowaowa!” a realo Koketso ge a boa le meetse a bona dikgogo di kitima gohle ka jarateng. “Aowaowa, aowa, aowa! Dikgogo tše di be! Boang gona BJALO!”

 

Efela dikgogo tša tšwela pele ka go kitima – go ya ka thoko ga ntlo, tselaneng ye kopana, tša ya mmileng!

 

Go ile gwa tšwelela monna a reila paesekele ye serolane.

 

“Thuša! Thuša!” a realo Koketso. “Nthuše go swara dikgogo tša Koko hle!”

 

“Ke tla go thuša,” monna a realo, gomme a di kitimiša ka paesekele, a tšama a letša pele ya gagwe.

E rile ge Koketso a kitima ka morago ga gagwe, a nyaka go thula teroli ya Malome Koos.

 

“Thuša! Thuša!” a realo Koketso a hemelana ebile a fegelwa. “Malome Koos, nthuše go swara dikgogo tša Koko hle!”

 

“Ke tla go thuša,” a realo Malome Koos, a kitimiša dikgogo le monna wa paesekele ye serolwane. Mpšanyana ya gagwe e ile ya mo šala morago, e goba kudu.

 

E rile ge Koketso a kitima mo tseleng ka morago ga Malome Koos, a bona mogwera wa gagwe, Dikeledi. Dikeledi o be a itlwaetša makatika ka sekeitiboto sa gagwe.

 

“Thuša! Thuša, Dikeledi!” a realo Koketso. “Nthuše go swara dikgogo tša Koko hle!”

 

“Ke tla go thuša,” a realo Dikeledi a šetše dikgogo morago.

 

E rile ge Koketso a kitima ka morago ga Dikeledi a nagana ka dilo tše dimpe ka

moka tšeo di ka hlagelago dikgogo. Di ka gatwa goba tša jewa ke dimpša. Goba di

ka wela ka nokeng tša nwelela. “Aowaowa, Koko o tla reng?” a fegelwa. Koketso o

be a nyaka go lla.

 

“Bona gore ke swere eng!” lentšu la realo. E be e le monna wa paesekele ye serolane. O be a swere dikgogo tše pedi ka mokotleng wa go ya mabenkeleng.

 

“Ke dikgogo tše tee, pedi,” Koketso a balela. “Ijoo, ke a leboga! Bjale ke swanetše go hwetša tše dingwe.”

 

Ka nako yeo Malome Koos a fihla le tše dingwe dikgogo ka gare ga lepokisi la khatepote la go bulega a le tsentše ka teroling ya gagwe. “Ke tše, moratiwa!” a realo, a felelwa ke moya.

 

“Ke dikgogo tše tee, pedi, tharo nne,” Koketso a balela. “Go ra gore ke na le dikgogo tše tee, pedi go tšwa go monna wa paesekele, le tše dingwe tše tee, pedi, tharo, nne go tšwa go Malome Koos. Ijoo, ke a leboga, ke a leboga! Bjale, ke swanetše go hwetša tše dingwe.”

 

Ka nako yeo Dikeledi a tšwelela ka sekeitipoto sa gagwe. “Lebelela gore ke hweditše eng, Koketso!” a realo a swere kgogo ka lehwafeng.

 

“Ke dikgogo tše tee, pedi, tharo, nne,” a realo Koketso, “le dikgogo tše dingwe tše tee, pedi, tharo. Ijoo, ke a leboga, ke a leboga, ke a leboga! Efela go sa timeletše kgogo e tee!”

 

Bagwera ba Koketso ba ile ba mo thuša go bušetša dikgogo ka hokong. Ka morago ba mo thuša go lebelela kgogo ye nngwe gohle, efela ga se ba e hwetša.

 

E rile ge Koko a boa kliniking, Koketso a mo direla teye. “Dula fase, Koko,” a realo Koketso. “O swanetše go ba o lapile kudu! Dula fase o nwe teye ya bose ka pisikiti!”

 

Koko a tsitsinkela Koketso. “Naa tšohle di sepela gabotse?” a botšiša. “Ga o ke o ntirela teye.”

 

Koketso o ile a lla. “Aowa, Koko,” a hlaba mokgoši. “Go diregile se sengwe se sebe ge o sepetše!” A anegela Koko wa gagwe ditaba ka moka. “Gomme, gomme, gomme,” a se kgitla sello, “kgogo ye nngwe ga e gona. Gomme ke ye o e ratago kudu – ya go ba le marontho.”

 

“Tšeo di ješa dihlong, Koketso,” Granny a realo a tiišitše. “E be e bea mae a mantši go di feta ka moka. Efela, ke dumela o ithutile go ba le tlhokomelo ye ntši!”

“Ee, ke ithutile, Koko,” a sekhumula Koketso. “Ke ithutile ka nnete!”

 

Ka nakao yeo gwa kwagala sello sa kgogo khoneng ya morale. E rile ge Koko le Koketso ba lebelela, ba bona kgogo ye e bego e timeletše. E be e dutše e thabile godimo ga mokgobo wa diaparo tša go hlatswiwa ka gare ga manki wa go swara diaparo!

Koko o ile a swara kgogo a e kgwatha molomo. “Ke a thaba ge o boile,” a realo Koko.

 

“Lebelela, Koko,” a realo Koketso a šupa manki wa diaparo, “e beile lee!”

 

Go be go na le lee la marontho le letsotho, le legolo, mo godimo ga diaparo!

 

“Re tla lalela ka lona,” Koko a realo a efa Koketso kgogo. “Bušetša kgogo ye ka hokong,

hle – gomme gabjale o se lebale go tswalela keiti!”