Ka fao mpšhe e hweditšego molala o motelele ka gona | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Ka fao mpšhe e hweditšego molala o motelele ka gona

Written stories

Ka fao mpšhe e hweditšego molala o motelele ka gona

Author

Kanegoleswa ka Wendy Hartmann

Illustrator

Diswantšho ka Jiggs Snaddon-Wood

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Mna Mpšhe o be a lokile ebile a le boleta gomme a rata Moh Mpšhe kudu. Ka mehla o be a mo thuša ka dilo tšeo a bego a swanetše go di dira.

 

Ka letšatši le lengwe, Moh Mpšhe o ile a beela mae a šupa ka sehlageng sa gagwe ka phagong mo mabung. O ile a phaphasetša mafofa a gagwe gomme a dula godimo ga mae go a tutetša. O dutše fao matšatši a mantši a hlokometše mae.

 

“Moh Mpšhe yo a rategago,” a realo monna wa gagwe mathapama a mangwe, “o dutše godimo ga mae a rena matšatši a mantši. Mafofa a ka a maso a fifetše bjalo ka bošego. Ka leswiswing nka se bonagale, ka fao, ke tla hlokomela mae bošego. Ke tla go tuteletša ona. Le wena o tla ba le nako ya gago. O ka ipshina ka go ba le nako ya gago go fihlela mesong ge letšatši le hlaba.”

 

Moh Mpšhe o be a thabile kudu. O be a nyaka go otlolla maoto. O ile a emelela gomme Mna Mpšhe a dula fase ka tsela ya go se thabiše a khupetša mae. Moh Mpšhe o ile a phaphasetša mafofa go laetša ka fao a thabilego ka gona. Gomme o ile a ya go bina ka mašemong a go dikologa sehlaga sa bona.

 

Mna le Moh Mpšhe ba kgethile lefelo la sehlaga sa bona ka tlhokomelo ye kgolo. Ba tsebile gore fa go tlo ba bothata go bona Moh Mpšhe ge a dutše sehlageng mosegare. Wa bona, matšatšing ao dimpšhe di be di na le melala ye mekopana go swana le kgaka. Bjalo, go tšwa kgojana, ge a be a inamišitše hlogo, mpšhe ya mosadi e be e lebelelega bjalo ka ntotoma mo mabung. Ba kgethile tšhemo ye, ya go ba le mabjang a makopana, ka gore kgale ba ile ba ithuta gore mo go nago le bjang bjo botelele ba ka hlaselwa pele ba tseba gore go na le kotsi. Ka gore ba kgethile ka tlhokomelo, ba be ba kgona go bona tšohle.

 

Mna le Moh Mpšhe ba be ba tseba le go šireletša mae a bona mellong yeo ka nako ye nngwe e tukago go putla mašemo. Ba tlošitše bjang ka tlhokomelo gore go be le sediko se segolo sa mohlaba wa lerole go dikologa sehlaga sa bona. Mna le Moh Mpšhe ba be ba thabišwa kudu ke sehlaga sa bona sa go bolokega se se botse le mae a bona a šupa.

 

Efela ge bjale Mna Mpšhe a dutše godimo ga mae bošego, o be a belaetšwa ke selo se tee. Mosadi wa gagwe o be a thaba kudu ge a le ka ntle ga mašemo. O be a bina a fofiša mafofa a gagwe, gomme go be go sa bonagale gore o tee.

 

“O dira eng?” Mna Mpšhe a nagana. Ga a swanela go bina ka tsela yeo. Ke mma gabjale, gomme o swanetše go hlokomela mae. Efela bjalo ka tate wa kgonthe o ile a šikinya mmele wa gagwe gore a khupetše mae a be borutho. O ile a dula bošego bjo botelele a emela mosadi wa gagwe yo a ralokago mašemong.

 

Bošegong bjo bongwe, seetša sa ngwedi sa selibera se ile sa dira meriti ya go makatša tšhemong. Meriti e be e bonala e bina. Mna Mpšhe o be a potuma kudu. O be a thoma go tswalela mahlo ge a ekwa sesego sa mosadi wa gagwe. O rile ge a se kwa a phapharega. O ile a lebelela godimo.

 

La mathomo ga se a bona selo. O ile a taolla molala wa gagwe o mokopana ka fa a ka kgonago ka gona gomme a mmona. Moh Mpšhe o be a bina mo bjanyeng, gare ga dithokgwana a bapala papadi ya khuta-o-nyake le mpšhe ye nnyane ye botse. Ge a be a khuta ka morago ga sethokgwa, o be a taolla molala wa gagwe ka fao a ka kgonagao ka gona go kgonthiša gore monna wa gagwe o be a sa dutše godimo ga mae a bona.

 

Mna Mpšhe o be a befetšwe. O ile a emelela sehlageng go bona gore go direga eng, efela a dula fase gape. O be a ka se tlogele mae. Ge a ka tonya a sa ile? Gomme a phatlalatša mafofa a gagwe godimo ga mae a taolla molala le go fetiša a leka gobona seo se dirwago ke mosadi wa gagwe.

 

Nako le nako o be a ekwa mosadi wa gagwe a segela tlase. Nako le nako o be a bona meriti e bina ka tšhemong seetšeng sa ngwedi. Nako le nako ge a be a bona moriti, o be a taolla molala ka fao a ka kgonago ka gona. Efela ke seo fela se a ka se dirago ka ge a be a swanetše go tutetša mae.

 

Mafelelong, e rile ge letšatši le hlaba, bošego bjo boteleletelele bja fihla mafelelong. Bjalo ka ge go diregile, Mna Mpšhe a bona mosadi wa gagwe a etla go dula godimo ga mae letšatši lohle. O lekile go ema efela a palelwa. Mešifa ya molala wa gagwe e be e le bohloko.

 

Mafelelong o ile a emelela. O be a le kgauswi le go botša mosadi wa gawe ka fao a befetšwego ka gona ge a lebelela maotong a gagwe. A be a bonala a le kgole kudu le hlogo ya gawe. Gateetee a tseba gore go diregile eng – bošegong bjo botelele o taolotše molala wa gagwe kutšwana.

 

O ile a šikinya hlogo ya gagwe. O ile a kiba fase ka maoto a gagwe, efela le ge a dira tšohle, molala wa gagwe wa dula e le o motelele. Ga go selo se a se dirago seo se ka o fetošago. Mosadi wa gagwe yena? Le yena o be a na le molala o motelele! Le yena o lekile go šikinya hlogo ya gagwe a kiba fase ka maoto a gagwe, efela seo ga se sa thuša. O taolotše moalala wa gagwe a ba a o taolla go bona ge eba monna wa gagwe o be a sa dutše godimo ga mae a bona!

 

Gomme ke ka fao Mna and Moh Mpšhe ba bilego le melala ye metelele ka gona! Ke ka fao go thoma bošego bjola go fihla lehono o bonago mpšhe ye nngwe le ye nngwe e na le molala o motelele.